dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednosti kriterij - navedba vrednosti spora v uvodu revizije - zavrženje revizije - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker gre v obravnavani zadevi za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili za pridobitev nepovratnih sredstev, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in proračuna RS, to ni spor v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Zato tudi v uvodu revizije navedena vrednost spornega predmeta ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dovoljenost revizije - sklep o dovolitvi obnove postopka – navedba punktuma - pravica ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka v reviziji ni niti neposredno niti opisno navedla, kateri pogoj za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen, niti ni pojasnila, zakaj meni, da je revizija dovoljena.
Če pa morda z navedbo vrednosti spora v uvodu revizije (572.925,68 EUR) meri na dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da po njegovi ustaljeni upravnosodni praksi spor o zakonitosti sklepa o dovolitvi obnove postopka, kakršen je tudi obravnavani spor, ni spor, v katerem je pravica izražena v denarni vrednosti.
energetska sanacija šole - sofinanciranje iz javnih sredstev - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - pričakovana pravica – pridobitev sredstev kot negotovo dejstvo
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Z navedbo vrednosti spora na reviziji revidentka smiselno uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev v zvezi z javnim razpisom ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov (operacij), ki bodo oziroma ne bodo deležne sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in proračuna RS. To pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Revidentka z navedbo, da zaradi izpodbijane odločitve ne bo mogoče izvesti energetske sanacije šole, in da drugega javnega razpisa ne bo, ni pojasnila oziroma konkretizirala posledic, ki jih zanjo predstavlja izpodbijana odločitev. Vrhovno sodišče dodaja, da je pridobitev sredstev, za katere je revidentka kandidirala na javnem razpisu, bilo zanjo negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z javnim razpisom določenih pogojev ter ocenjevanja meril, in kot tako pomeni zgolj pričakovanje. Zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 28, 28/1, 28/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 226, 226/1, 227.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpisi - dopis - določbe javnega razpisa - postopek dodelitve sredstev - oseba, pristojna za izdajo obvestila - pooblastilo ministra - dopis, ki ne glede na vsebino (še) ni obvestilo neizbranemu vlagatelju - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je bila o neodobritvi dodelitve sredstev obveščena z dopisom, ki sta ga podpisali predsednica in članica komisije za vodenje postopka Javnega razpisa. Isti osebi sta z dopisom odgovorili tudi na njeno pritožbo. V spisu ni pooblastila, s katerim bi ju minister pooblastil za izdajo odločbe, tudi ne obvestila, da tožeča stranka ni bila izbrana na Javnem razpisu po 227. členu Pravilnika, niti takšno pooblastilo ne izhaja iz Odločbe o imenovanju komisije za vodenje postopka Javnega razpisa.
Izpodbijani dopis zato ne glede na vsebino (še) ne predstavlja obvestila iz 227. člena Pravilnika in z njim ni dokončno odločeno o vlogi tožeče stranke, zato tudi ne posega v njene pravice oziroma pravne koristi.
Tožena stranka bo morala sprejeti in izdati odločitev o vlogi tožeče stranke in pri tem upoštevati določbe Javnega razpisa, ZUP, ZJF in Pravilnika.
Izpodbijani dopis ni akt po 2. členu ZUS-1 in ga tudi ni mogoče šteti za katerega od sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
URS člen 14, 22, 41. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna člen 216, 219, 219/1-4, 220, 220/3. Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih člen 13. Odločba Sveta z dne 27. 11. 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva člen 2, 4. Uredba (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja člen 1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 87.
javni razpisi - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - razpisni pogoji - nevladna organizacija - pravnoorganizacijska oblika - verska skupnost in podobne verske organizacije
Skladno z določbami Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna je pogoje za dodelitev sredstev, ki jih ni določal poseben zakon ali podzakonski predpis, določil Javni razpis.
Pogoji in merila so namreč pomembna tako za zainteresirane subjekte, da so v naprej seznanjeni z zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati, da se bo njihova vloga na javni razpis obravnavala, kot za tistega, ki odloča o izbiri upravičencev do sredstev. Biti pa morajo tudi jasni, zato da se jih lahko preizkusi. Poleg tega je treba zagotoviti, da bo mogoče pravilnost odločitve in porabo dodeljenih sredstev iz javnega razpisa tudi kontrolirati. Določitev pogojev po naravi stvari v vsakem primeru pomeni, da se zainteresiranim subjektom, ki teh pogojev ne bodo izpolnjevali, onemogoči dostop do sredstev javnega razpisa, saj njihova vloga ne bo deležna vsebinske obravnave. Seveda pa morajo biti pogoji (in merila) objektivno utemeljeni in nediskriminatorni ter njihova določitev ne sme pomeniti nedovoljenega arbitriranja pristojnega organa.
Ob odsotnosti pravnih podlag, ki bi opredeljevale pojem nevladne organizacije, je bil zato neposredni uporabnik proračuna dolžan določiti pogoje (in merila), po katerih bo ob enakopravnem obravnavanju zainteresiranih subjektov sredstva razdelil v skladu z namenom tega Javnega razpisa. Sporna določba Javnega razpisa, ki je omejila pristop k razpisu nekaterim nevladnim organizacijam glede na njihovo statusno organiziranost, v konkretnem primeru tudi revidentke (a ne zato, ker je organizacija verskega značaja), ni diskriminatorna.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker je na izpostavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 225,226. ZUP člen 6, 29, 207, 207/3.
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - ocenjevanje strokovne komisije - negotovo dejstvo
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev v zvezi z Javnim razpisom in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in proračuna RS. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Določbe Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS so jasne in ne potrebujejo razlage, postopek v obravnavani zadevi pa je bil izpeljan skladno z njihovo vsebino in z vsebino določb Javnega razpisa in razpisne dokumentacije ter upoštevaje določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
Odgovor na izpostavljeno vprašanje, ali bi revidentkina vloga glede na oceni dveh ocenjevalk pri tem merilu morala dobiti vmesno število točk, to je 3, izhaja iz razpisne dokumentacije, ki ne določa, da se v primeru različnih točkovanj uporabi vmesno oceno.
Pridobitev sredstev, za katere je revidentka kandidirala na Javnem razpisu, je bilo zanjo negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z Javnim razpisom določenih pogojev ter ocenjevanja meril, in kot tako pomeni zgolj njeno pričakovanje. Zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
V zadevi, v kateri gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev v zvezi z Javnim razpisom in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba višine sredstev, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP (1986) člen 257, 257/2.
javni razpisi – sofinanciranje projekta – obnova postopka - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, sploh ni izpostavila, zato Vrhovno sodišče tudi ne more presojati zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Revidentka navedb o zelo hudih posledicah, ki bi jih v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev imela zanjo, ni z ničemer izkazala. V obravnavani zadevi se je namreč prijavila na javni razpis za sofinanciranje priprav regionalnih razvojnih programov in gradnje infrastrukturnih objektov in naprav regionalnega značaja, v reviziji pa ni izkazala, da sama vseh potrebnih sredstev za izgradnjo obravnavanega primarnega vodovoda ni imela ter zato ni mogla zagotavljati obvezne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo na celotnem območju, zajetem s prijavljenim projektom, oziroma ni pojasnila, ali se je izgradnja tega primarnega vodovoda morda časovno zamaknila in kakšne so konkretne posledice tega dejstva. Zatrjevanih zelo hudih posledic, ki naj bi jih neizgradnja primarnega vodovoda imela za prebivalce s tega območja, pa ob izostanku izkazanosti prej navedenih okoliščin tudi ne more uspešno uveljavljati kot pogoj za dovoljenost revizije.
URS člen 14. ZUS-1 člen 65, 65/1-2, 80, 80/3-3. Uredba o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 člen 30, 33. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v RS člen 12.
javni razpisi – ugoditev pritožbi – sofinanciranje iz javnih sredstev – odločanje v sporu polne jurisdikcije – odločanje upravnega organa v nasprotju s stališčem sodišča – merila javnega razpisa – enakopravno obravnavanje vseh zainteresiranih subjektov – naložba v kmetijska gospodarstva
Javni razpis ni le ena izmed faz izdaje upravnega akta v zadevah, kot je obravnavana (upravni postopek se začne šele z vlogo kandidata za sredstva), pač pa javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa.
Ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS se pri javnih razpisih odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis, in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse.
Upravni organ, pristojen za odločanje, sme odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge. To pa je zlasti upoštevanje načela zakonitosti.
javni razpisi – pravni interes pri ugotovitveni tožbi - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – ugoditev pritožbi
Ker je tožeča stranka s prvotno tožbo zahtevala odpravo akta, s katerim ji niso bila dodeljena sredstva, za katera je kandidirala na javnem razpisu, kar tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja dajatveni zahtevek (za katerega se pravni interes predpostavlja), bi moralo prvostopenjsko sodišče kljub spremembi izpodbojne tožbe v ugotovitveno najprej presoditi, ali ni kljub dejstvu, da je tekmovanje, za katerega je kandidirala za sredstva, zaključeno, glede na naravo stvari pravni interes tožeče stranke obstajal že ob vložitvi prvotne izpodbojne tožbe. Pravni interes za izdajo ugotovitvene sodbe se namreč presoja v okviru pravnega interesa za kasatorno sodbo. Brez te presoje prvostopenjsko sodišče tožbe ob predhodnem preizkusu ne bi smelo zavreči.
začasna odredba - javni razpis - težko popravljiva škoda - izkazanost težko popravljive škode - negotovo dejstvo - ureditev razmerja - sredstva javnega razpisa
Upoštevati je potrebno, da gre v obravnavanem primeru za javni razpis, v zvezi z dodelitvijo določenih denarnih sredstev. Pričakovana denarna sredstva sama po sebi ne morejo predstavljati kategorije težko popravljive škode, če pa gre za kandidiranje na javnem razpisu, je pridobitev sredstev na takšnem razpisu odvisna od tega, ali bo ponudnik izbran, ali pa ne bo izbran. Zato gre za negotovo dejstvo, ki prav zato ne more biti okoliščina, s katero bi se izkazovala težko popravljiva škoda, ne glede na določbe Zakona o izvrševanju proračuna in Pravilnika, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje.
javni razpis – izredna pravna sredstva pri postopkih dodeljevanja sredstev iz državnega proračuna – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme je na revidentu.
Vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, ni opredeljeno natančno in konkretno, temveč le na splošni ravni, prav tako tudi ni navedeno pravno pravilo, ki naj bi bilo v zvezi s tem prekršeno. Dopustnost uporabe izrednih pravnih sredstev po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) pri postopkih dodeljevanja sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna je odvisna od okoliščin vsakega primera posebej.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi pogojev javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri izvajalca javnih del, ki bo oziroma ne bo deležen sofinanciranja iz proračuna Republike Slovenije. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Ker je na vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, mogoče odgovoriti že z branjem zakonskih določb, ki ne sprožajo dileme, izpostavljeno vprašanje ne more biti pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidentka lahko izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije.
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/3, 64, 64/1-2, 64/1-3, 64/3, 64/4.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - revizija tožene stranke - ugoditev tožbi - sofinanciranje iz javnih sredstev
Če je s prvostopno sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijan upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponoven postopek, to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi revidentke ni dokončno odločeno, kar pa pomeni, da ni izpolnjen pogoj za upravni spor, predpisan v prvem in tretjem odstavku 2. člena ZUS-1.
V obravnavani zadevi ne gre za odločanje o višini financiranja projekta revidenta, temveč je v tej zadevi sporna odločitev o zavrnitvi revidentove vloge na javni razpis zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev. To pa ni pravica ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Pridobitev sredstev, za katere je revident kandidiral na javnem razpisu, je bilo zanj negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z javnim razpisom določenih pogojev ter ocenjevanja meril, in kot tako pomeni zgolj pričakovanje. Zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
javni razpis – dovoljenost revizije – pravica izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi meril javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih gospodarskih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis, in posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri podjetja, ki bo oziroma ne bo deležno sofinanciranja. To pa ni pravica ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
javni razpis – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - ugotavljanje pogojev za dodelitev sredstev – enaka obravnava
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi kriterijev javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri tistega, ki bo oziroma ne bo deležen sofinanciranja. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Uredba o ukrepih za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese v Republiki Sloveniji, člen 20, 20//6.
kmetijstvo - dodelitev nepovratnih sredstev - dovoljena revizija - vrednostni pogoj - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa – nepopolna vloga – skladnost podatkov v vlogi z registrom kmetijskih gospodarstev
Tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje sta pravilno zavrnila revidentov ugovor, ki se nanaša na zatrjevano nepopolno in nejasno vlogo. Revidentova vloga namreč ni bila niti nepopolna niti nejasna, temveč podatki, ki jih je revident navedel v vlogi, niso bili skladni s podatki RKG. V takšnem primeru pa ne pridejo v poštev določbe, ki se nanašajo na postopanje z nepopolno ali nerazumljivo vlogo. Navedenega neskladja tudi ne bi moglo odpraviti za nazaj, saj je bilo treba po izrecni zahtevi javnega razpisa vse pogoje izpolnjevati že ob oddaji vloge.