Temeljno sporno vprašanje je najprej, ali je šlo v obravnavani zadevi za eno javno naročilo oziroma sklope enega javnega naročila, ali za ločena javna naročila in bi v posledici slednjega za naročila ne veljale določbe ZJN-2, saj vrednosti večine naročil niso dosegale praga za uporabo tega zakona, kot poudarja revidentka.
Tega pa ni mogoče ugotoviti na podlagi pogojev Javnega razpisa, pač pa je treba oceniti konkreten prijavljen projekt (konkretno odobreno naložbo) skladno s kriteriji ZJN-2. Pri tem se kot kriterije za to ali gre za en projekt ali za več projektov lahko uporabijo tudi kriteriji, na katere opozarja revidentka, ki so bili uporabljeni v zadevi T-358/08, in sicer na primer časovni, zemljepisni in gospodarski vidik, eventualno fizično oziroma funkcijsko povezanost itd. Na podlagi teh kriterijev oziroma ob njihovi uporabi bo mogoče ugotoviti ali naložba (projekt, za katerega so bila odobrena sredstva) predstavlja eno zaključeno celoto. Pri tem Vrhovno sodišče poudarja, da dejstvo, da ne gre za eno samo javno naročilo, samo po sebi ne pomeni, da ne more iti za eno zaključeno celoto v smislu ZJN-2 oziroma Javnega razpisa.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - tožba neizbrane kandidatke - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki ni izpostavljeno na zahtevani način
Prvo vprašanje, ki se nanaša na sklep o neizbiri, ni zastavljeno na zahtevani način. Poleg tega je prvostopenjsko sodišče stališče, povzeto v vprašanju, sprejelo upoštevaje dejanske okoliščine konkretnega primera. Glede na te odločitve v zadevi ni odvisna od odgovora na vprašanje, to pa tudi ne presega pomena konkretne zadeve ter ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Tudi drugo vprašanje ni zastavljeno na zahtevan način. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni sprejelo stališča, ki izhaja iz drugega vprašanja. Ocena, ki jo pri preverjanju izpolnjevanja posameznega merila javnega razpisa sprejmejo člani strokovne komisije, na primer o ustreznosti finančnega načrta, temelji na strokovnih podlagah, za presojo take ocene pa sodišče v upravnem sporu ni pristojno.
ZUTD člen 47. URS člen 2, 23, 120, 121, 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2.
ukrep aktivne politike zaposlovanja - javno povabilo - presoja zakonitosti odločitve - javno pooblastilo - predpis - prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti - protiustavnost zakonske določbe
Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) ne vsebuje ne postopkovnih in ne materialnopravnih pravil (pogojev in meril), ki bi bila podlaga za odločanje o izboru delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja. Zato Vrhovno sodišče iz v zahtevi predstavljenih razlogov meni, da je 47. člen ZUTD protiustaven in v nasprotju z 2., 120. in 121. členom Ustave ter v povezavi z njimi tudi s 23. členom Ustave.
Na podlagi 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču je Vrhovno sodišče revizijski postpek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedenega člena. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
Iz določbe 181. člena ZEKom-1 izhaja, da izbiro med kandidati opravi svet agencije in da javni natečaj do te faze izvaja posebna natečajna komisija, ki jo imenuje uradniški svet, ne pa komisija, ki bi jo imenoval svet agencije. Tako je razviden zakonodajalčev namen, da postopek izbire direktorja AA približa postopku, ki po ZJU velja za imenovanje položajnih uradnikov - vendar s pomembno razliko, da je predvideno sodno varstvo zoper odločbo o imenovanju. Sodno varstvo kandidatom, ki v postopku izbire direktorja AA izpolnjujejo natečajne pogoje in so se uvrstili v izbirni postopek, je zagotovljeno šele po izdaji odločbe o imenovanju direktorja.
začasna odredba - javni razpis - težko popravljiva škoda - negotova pridobitev sredstev - negotovo dejstvo - trditveno in dokazno breme pri začasni odredbi
Ob upoštevanju temeljne obveznosti, da stranka poda celovito utemeljitev že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe, ni utemeljen niti očitek bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi jo prvostopenjsko sodišče storilo s tem, ko se v izpodbijanem sklepu naj ne bi opredelilo do vseh navedb, ki jih je pritožnica podala v odgovoru na odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe.
Pritožnica izpada sredstev, ki jih je ob prijavi na javni razpis praičakovala, a se pričakovanje ni uresničilo (gre za pričakovana denarna sredstva), ne more uveljavljati kot škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
javni razpis - zavrnitev izplačila - povračilo upravičenih stroškov - dopustnost tožbe v upravnem sporu - obligacijsko razmerje
V upravnem sporu se presoja zakonitost dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, zakonitost drugih aktov pa le, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Spor glede obsega priznanih stroškov in izplačila sredstev iz pogodbe je premoženjski ter s tem predmet pravdnega postopka (1. člen ZPP). Vprašanje upravičenega tožnika (in morebitnega stranskega intervenienta) v pravdnem postopku pa je za dopustnost upravnega spora nebistveno.
začasna odredba - javni razpis - težko popravljiva škoda - pričakovana sredstva - negotova pridobitev sredstev - negotovo dejstvo - namen javnega razpisa - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - kršitev pravice do enakega varstva pravic
Predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa ne more predstavljati ovire za izvršitev pravnomočne sodne odločbe, če bi pritožnica uspela s tožbo v predmetnem upravnem sporu, zato ta ne more predstavljati težko popravljive škode oziroma nepopravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Pritožnica izpada sredstev, ki jih je ob prijavi na javni razpis pričakovala, a se pričakovanje ni uresničilo (gre za pričakovana denarna sredstva), ne more uveljavljati kot škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
Kontradiktornost je že načeloma omejena oziroma je glede vprašanja kontradiktornosti v postopku odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe dopusten nžji standard kot pa v rednih postopkih. S tem, ko je sodišče poslalo pritožnici v vednost odgovor toženke (tudi če šele skupaj s sklepom, s katerim je odločilo o obravnavanem predlogu), je bila zagotovljena tista stopnja kontradiktornosti, ki je potrebna v postopku za izdajo začasne odredbe.
ZVKD-1 člen 28, 30, 30/2. ZGO-1 člen 2.. - člen 2/1, 26.
javni razpis - razpisni pogoji za prijavitelja - pogoji za sofinanciranje - kulturnovarstveno soglasje - neizpolnjevanje pogojev - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - kulturna dediščina - dovoljena revizija - vrednostni kriterij
Predmet financiranja so le prijavljeni projekti in ti morajo izpolnjevati razpisne pogoje. Zato organ, ki odloča o sofinanciranju, pri presoji, ali prijavljeni projekt izpolnjuje razpisne pogoje, ne ugotavlja, ali so ti projekti izvedeni iz drugih projektov, ki imajo ustrezna soglasja. To pomeni, da tega tožniki ne morejo uveljavljati niti v upravnem sporu o zakonitosti izpodbijanega akta.
Vprašanje, ali se soglasje, ki je bilo dano za projekt po eni projektni dokumentaciji, nanaša tudi na posege v kulturni spomenik, ki se bodo izvajali po drugi projektni dokumentaciji, pa ni vprašanje časovne veljavnosti soglasja.
začasna odredba - javni razpis - težko popravljiva škoda - pričakovana sredstva - negotova pridobitev sredstev - negotovo dejstvo - namen javnega razpisa - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - odgovor na zahtevo za izdajo začasne odredbe
Predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa ne more predstavljati ovire za izvršitev pravnomočne sodne odločbe, kolikor bi pritožnica uspela s tožbo v upravnem sporu o zakonitosti izpodbijanega sklepa, ta tudi ne more predstavljati težko popravljive škode oziroma nepopravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Izpada sredstev, ki jih je ob prijavi na javni razpis stranka pričakovala, a se pričakovanje ni uresničilo (gre za pričakovana denarna sredstva), ni mogoče uveljavljati kot škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
Kontradiktornost je že načeloma omejena oziroma je glede vprašanja kontradiktornosti v postopku odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe dopusten nižji standard kot pa v rednih postopkih. S tem ko je sodišče poslalo pritožnici v vednost odgovor toženke, je bila zagotovljena tista stopnja kontradiktornosti, ki je potrebna v postopku za izdajo začasne odredbe.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 32/3. ZPP člen 285.
ureditvena začasna odredba - materialno procesno vodstvo v postopku izdaje začasne odredbe
Ker je bil postopek dodelitve sredstev na javnem razpisu že zaključen, predlagana začasna odredba (da naj se konkretni splošni pogoj iz javnega razpisa ne upošteva pri ugotavljanju popolnosti pravočasno prispelih vlog) ni primerna za preprečitev nastanka škode.
Ker je postopek izdaje začasne odredbe hiter in se o predlogu ne odloča na naroku, stranka ne more pričakovati materialnoprocesnega vodstva. Navedeno ob upoštevanju, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, določbe ZPP uporabljajo primerno (prvi odstavek 22. člena ZUS-1) in ne subsidiarno, izključuje uporabo določbe 285. člena ZPP. Tudi sicer se pojem materialnega procesnega vodstva nanaša na navedbe o dejstvih, na zbiranje dokazov in razjasnjevanje pravnih vprašanj, ne pa na oblikovanje predloga za ureditev stanja v smislu konkretizacije načina, kako naj se to uredi, saj bi to pomenilo, da je tak predlog oblikovalo sodišče in ne stranka.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZKme-1 člen 56, 56/2, 56/3, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa za razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 120, 120/1.
dovoljena revizija - vrednostni spor - javni razpis - nastanek upravičenih stroškov - prevzem obveznosti na račun dodeljenih sredstev - izbor izvajalca - zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev - začetek upravičenosti stroškov
Sodišče prve stopnje je napačno izhajalo zgolj iz jezikovne razlage besedila prvega odstavka 120. člena Uredbe PRP in javnega razpisa, ampak bi moralo izhajati iz tega, kaj je namen navedenega določila. Prvi odstavek 120. člena Uredbe PRP izrecno določa, da vlagatelj ne sme začeti z deli pred datumom začetka upravičenosti stroškov, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev. To, ali je vlagatelj s tem, ko je izvajalca izbral pred začetkom datuma upravičenosti, že sprejel tudi obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev, pa je treba razlagati glede na okoliščine vsakega posameznega primera.
ZUP člen 1, 2, 4, 66. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 85. URS člen 153, 153/4. ZJF člen 106i, 106i/2-7. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (2007) člen 11, 11/1, 11/6. Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud (2009) člen 6, 6/7, 7, 7/6, 7/8, 7/9, 7/13.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - predpis - upravna zadeva - druga javnopravna stvar - smiselna in subsidiarna uporaba ZUP - skenirana vloga v elektronski obliki - CD ali DVD - USB ključek - formalna popolnost vloge - časovna lista formalno popolnih vlog - dokumenti
Odločanje o revidentkini vlogi za sofinanciranje iz javnih sredstev ne predstavlja upravne zadeve (2. člen ZUP), temveč drugo javnopravno stvar (4. člen ZUP), zato se pravna pravila ZUP uporabljajo subsidiarno in smiselno.
Poseben postopek, ki nadomesti smiselno uporabo ZUP, je lahko določen zgolj s predpisom, to je z zakonom ali na zakonu temelječim podzakonskim predpisom, ne pa tudi z javnim razpisom ali pozivom. Slednji namreč niso (niti podzakonski) predpisi.
Z Javnim pozivom določen pogoj za formalno popolno vlogo, da mora biti tiskani vlogi priložena skenirana celotna vloga v elektronski obliki na USB ključku, nima pravnega učinka.
ZUS-1 člen 51, 52, 59. ZPP člen 339, 339/2-14. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 62, 120, 120/9.
ukrepi Programa razvoja podeželja - dodelitev nepovratnih sredstev progama razvoja podeželja - kmetija - naložba v storitveno dejavnost - izplačilo sredstev - kontrola na kraju samem - dovoljena revizija - obseg revizijske presoje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga
Če se revident pri utemeljevanju zmotne uporabe materialnega prava zgolj sklicuje na tožbene navedbe, se Vrhovno sodišče do tovrstnih navedb ne opredeljuje.
Sodišče bi moralo pojasniti, zakaj se ni odločilo za izvedbo v tožbi predlaganih dokazov, ki se nanašajo na bistveno okoliščino za odločitev, sploh ker ni razbrati drugega konkretiziranega razloga za zavrnitev tožnikove tožbe in pravne podlage zanj. Zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov in s tem izvedbe glavne obravnave namreč pomeni, da bo kot podlaga za presojo sodišča v celoti upoštevano kot pravilno tisto dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka. Opustitev navedene obrazložitve zato predstavlja kršitev pravice do obrazloženosti sodne odločbe, saj razlogi za ključno odločitev sodišča prve stopnje v upravnem sporu niso razvidni ne stranki in ne revizijskemu sodišču v okviru njegove pristojnosti za presojo bistvenih kršitev pravil postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 83, 83/2-1, 85, 85/2-1, 94, 94-1. ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba Sveta št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 27. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa za razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 26, 26/4, 26/7, 28, 28/1-1, 28-7, 29, 29/3, 86, 86/3, 89, 89/3, 90, 90/4, 114. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta 1698/2005 glede izpolnjevanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 26, 26/3, 26/4, 27, 28. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 18.
dovoljena revizija - vrednostni spor - javni razpis - povečanje gospodarske vrednosti gozdov - neposredna plačila v kmetijstvu - uporaba naložbe pred izplačilom sredstev - zavrnitev izplačila sredstev
Golo dejstvo, da je revident, pred izplačilom sredstev, traktor uporabljal za uvajanje za delo v gozdu in ne za spravilo lesa, še ne utemeljuje zavrnitve izplačila že odobrenih nepovratnih sredstev iz naslova povečanja gospodarske vrednosti gozdov, saj se obveznosti upravičenca do nepovratnih sredstev glede načina uporabe sofinancirane naložbe nanašajo na čas po izplačilu sredstev.
Obveznosti, ki lahko nastopijo šele potem, ko so sredstva že izplačana, ne morejo biti razlog za zavrnitev izplačila odobrenih sredstev.
Dejanski način uporabe naložbe je predmet kontrolnih postopkov po izplačilu sredstev.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 1, 4, 4/7, 67a.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni (pravilno) izpostavljeno
Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustavljene prakse Vrhovnega sodišča. S splošnim vprašanjem, ki ne sledi zahtevam ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, revident ni izkazal obstoja pogoja za dovoljenost revizije.
sofinanciranje iz javnih sredstev – dovoljenost revizije – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje ni izkazana – pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – zelo hude posledice za stranko niso izkazane
Zgolj sklicevanje na obe sicer reviziji priloženi sodbi sodišča prve stopnje, še zlasti ob dejstvu, da je bilo revidentovi pritožbi v obravnavani zadevi z drugostopenjskim aktom deloma ugodeno, za dovolitev revizije na tej podlagi ne zadošča. Neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča lahko revident uveljavlja le glede pomembnega pravnega vprašanja, od katerega je odvisna odločitev v zadevi.
dovoljenost revizije - zavrnitev vloge na javni poziv zaradi neizpolnjevanja pogojev - ni vrednostni spor - neizpostavljeno pomembno pravno vprašanje - neizkazane zelo hude posledice
Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost odločbe, s katero je bila zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena revidentkina vloga za odobritev sredstev. V fazi, na katero se nanaša sporna odločba, je šlo torej za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega poziva in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni poziv, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja. Odločanje se je torej nanašalo na pravico do pridobitve sredstev oziroma sofinanciranja, kar pa ni pravica, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavila, zato uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnila.
Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upotševaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revidentka s svojimi splošnimi navedbami izpolnjevanja tega pogoja v obravnavani zadevi ni izkazala.
dovoljenost revizije - zavrnitev vloge na javni razpis zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev - ni vrednostni spor
Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost odločbe, s katero je bila zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena revidentkina vloga za odobritev sredstev. V fazi, na katero se nanaša sporna odločba, je šlo torej za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega poziva in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni poziv, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja. Odločanje se je torej nanašalo na pravico do pridobitve sredstev oziroma sofinanciranja, kar pa ni pravica, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
ZIPRS1314 člen 33, 46, 46/3. ZFO-1 člen 21, 21/1, 23, 23/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - vračilo namenskih sredstev EU - podlaga za vračilo - zahteva pristojnega organa - (ne)potrebnost pravnomočne sodne odločbe o vračilu
Pri zavrnitvi pravice do sredstev iz 21. člena ZFO-1 se ZIPRS1314 v 46. členu izrecno sklicuje na določbo 33. člena istega zakona, iz katere tudi po presoji Vrhovnega sodišča v drugem odstavku jasno izhaja, da neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države že zgolj na zahtevo pristojnega organa. Navedena zakonska določba je nedvoumna že na podlagi pravil jezikovne razlage vsebine pravnih norm in ne dopušča razlage, kot jo zagovarja revidentka, prav tako pa, kot je to presodilo že sodišče prve stopnje, takšno razumevanje sporne določbe izhaja tudi iz njene namenske razlage.