Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 2, 3, 3/1, 24, 24/2, 24/3. ZKme-1 člen 42, 42/2, 49, 53, 56. Uredba o spremembah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2015) člen 98, 99. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 64. URS člen 158.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - javni razpis - ukrep programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva v kmetijstvu - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - dvofazni postopek - pogoji za odobritev sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - načelo pravnomočnosti odločbe - odprava odločbe organa prve stopnje - razvoj sodne prakse - sprememba pravnega stališča - kršitev materialnega prava - ugoditev reviziji
Odločitev o pravici do koriščenja sredstev do določene višine za odobreni projekt (nepovratnih sredstev iz naslova ukrepov LEADER v okviru programa razvoja podeželja 2007-2013, ki se sofinancirajo iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja) je odločitev o pravnem temelju zahtevka za izplačilo, torej odločitev o obstoju same pravice, ki pri vlagatelju ustvari upravičeno pričakovanje, da mu bo za naložbo v odobreni predmet podpore povrnjen vsaj del z izvedbo nastalih upravičenih stroškov. Ugotovitev o obstoju pravice na drugi strani utemeljuje dolžnost toženke, da sredstva izplača, če vlagatelj glede nastalih in uveljavljanih stroškov izpolni predpisane zahteve. Dejansko izplačani znesek sredstev pa je odvisen od rezultatov pregleda kasneje vloženega zahtevka za plačilo, med drugim od resničnosti navedenih izdatkov, nastalih z izvedbo odobrenega projekta, in preverjanja oziroma primerjave izvedenega projekta s tistim, za katerega je bil predložen in odobren zahtevek za podporo.
Odločanje o zahtevku za izplačilo že odobrenih sredstev ne vključuje preverjanje pogojev, ki se nanašajo na sprejemljivost projekta in so bili že predmet odločanja z odločbo o pravici do sredstev. Takšno odločanje bi bilo v nasprotju z institutom pravnomočnosti.
Če je toženka menila, da predloženi projekt, ki ga je potrdila z odločbo o pravici do sredstev, ne izpolnjuje vseh pogojev, bi morala najprej spremeniti pravnomočno odločbo po za to predvidenem postopku (drugi odstavek 42. člena ZKme-1), ne pa prek zavrnitve zahteve za izplačilo. Šele če bi spremenila omenjeno odločbo, tako da ne bi potrdila projekta, bi zaradi odpadle pravne podlage smela zavrniti izplačilo zahtevanih sredstev.
Uredba o spremembah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2015) člen 102, 102/5, 102/7,. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/3.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kriterij obrazloženosti sodbe - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - poseg v pravnomočno priznano pravico - poseganje v pridobljene pravice - ugoditev reviziji
Zahteva po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji sodnih odločb je bistven sestavni del poštenega postopka. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje v upravnem sporu mora tako biti razvidno, kateri so bili odločilni razlogi za prepričanje sodišča o pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in pravne subsumpcije le-tega pod uporabljene norme materialnega prava. V vsakem primeru mora biti iz sodbe jasno razvidno, da je sodišče pri odločanju upoštevalo vse bistvene navedbe strank in se do njih tudi opredelilo, kar je sestavni del pravice do obrazloženosti sodne odločbe iz 22. člena Ustave.
Upravno sodišče je sicer sprejelo stališče o vsebini zadeve oziroma sledilo stališču tožene stranke v zvezi s tem, vendar pa tega stališča ni obrazložilo, saj ni odgovorilo na tožbene ugovore v zvezi z zatrjevanim posegom v pravnomočno odločbo o pravici do sredstev (za leto 2012) oziroma posegom v pridobljene pravice do izplačila sredstev za upravičene stroške za to leto. Ker tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo argumentirana stališča tožene stranke o ugovorih, ki se nanašajo na uporabo materialnega prava, je izostala obrazložitev sodišča do bistvenih navedb revidentke.
ZUS-1 člen 85, 85/1. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 83, 83/1-4. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 23, 24, 25, 26, 27.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - javni razpisi - ukrep programa razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - dvofazni postopek - vezanost revizijskega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - nestrinjanje z dokazno oceno
Ustaljena je sodna praksa Vrhovnega sodišča, da se o pravici in izplačilu sredstev na podlagi javnega razpisa odloča v dvofaznem postopku. Sredstva se upravičencem odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki pa ne pomeni tudi pravice do njihovega izplačila.
Pri odločanju upravnih organov o plačilu (povrnitvi) investicijskih stroškov ne gre za ponovno odločanje o materialnopravnem zahtevku tožnika (to je o pravici do pridobitve sredstev), temveč za odločanje o drugi fazi zahtevka, katere podlago predstavlja (ugodilna) odločba o pravici do pridobitve sredstev.
ZJN-2 člen 2, 2/1-15.a, 17, 17/1-8, 29, 29/7, 42, 42/1. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 127, 127/4. Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (2006) člen 2, 4, 6, 6/1-2. ZKme-1 člen 56, 56/2, 56/3, 56/4.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - dodelitev nepovratnih sredstev progama razvoja podeželja - javni razpis - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - javno naročanje - kršitev obveznosti - izvajanje razvojno investicijskih projektov - vrednost gradbenih del - kršitev zjn2
Revidentka bi glede na vrednost obravnavane naložbe morala izdelati investicijski program. Ker tega ni storila, je kršila določbe UEM.
Ker v obravnavanem primeru ne gre za in-house razmerje, ne gre za eno izmed izjem, za katero se ZJN-2 ne bi uporabil.
Revidentka bi o povišanju vrednosti gradbeno-obrtniških del pred sklenitvijo aneksa morala obvestiti Občinski svet, k čemur jo zavezujejo določba sedmega odstavka 29. člena ZJN-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - začasna odredba - javni razpis - težko popravljiva škoda - pričakovana sredstva - negotova pridobitev sredstev - negotovo dejstvo - namen javnega razpisa - javni interes
Sama udeležba na javnem razpisu za financiranje projektov iz državnega proračuna še ne zagotavlja tudi uspeha na tem razpisu in tako pomeni zgolj določeno pričakovanje. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pritožnica izpada sredstev, ki jih je ob prijavi na javni razpis pričakovala, a se pričakovanje ni uresničilo (gre za pričakovana denarna sredstva), ne more uveljavljati kot težko popravljivo škodo, potrebno za izdajo začasne odredbe (32. člen ZUS-1).
ZKme-1 člen 54, 56, 56/2. ZJN-2 člen 37, 37/9. Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev člen 2, 23.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - javni razpis - razvoj podeželja - nepovratna sredstva - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - ponovljeni postopek - navedba blagovne znamke v javnem naročilu - sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage - načelo enakopravnosti - dodatna dela
Na prilogo tožbe se tožnik izjemoma lahko sklicuje takrat, ko priloga ne pomeni dokaza in ko ne gre za primer, ko se s tem sodišču naloži breme, da samo iz obsežnih prilog tožbe poišče pravno relevantne navedbe tožnika.
Dokazni predlogi morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka jasno navesti, katero dejstvo želi dokazovati z določenim dokazom.
Sklicevanje na posamezno blagovno znamko predstavlja izjemo, če drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, pri čemer je v vsakem konkretnem primeru treba tehtati, ali je mogoče oblikovati tehnično specifikacijo ali ne.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - zavrnitev izplačila - dejansko stanje kot revizijski razlog - nedovoljen revizijski razlog
Revidentka v reviziji le splošno navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo materialno pravo, pri tem pa ne pojasni, s katero razlago materialnega prava in s katerim stališčem ob njegovi uporabi je v konkretnem primeru povzročilo nezakonitost izpodbijane sodbe.
Temeljno sporno vprašanje je najprej, ali je šlo v obravnavani zadevi za eno javno naročilo oziroma sklope enega javnega naročila, ali za ločena javna naročila in bi v posledici slednjega za naročila ne veljale določbe ZJN-2, saj vrednosti večine naročil niso dosegale praga za uporabo tega zakona, kot poudarja revidentka.
Tega pa ni mogoče ugotoviti na podlagi pogojev Javnega razpisa, pač pa je treba oceniti konkreten prijavljen projekt (konkretno odobreno naložbo) skladno s kriteriji ZJN-2. Pri tem se kot kriterije za to ali gre za en projekt ali za več projektov lahko uporabijo tudi kriteriji, na katere opozarja revidentka, ki so bili uporabljeni v zadevi T-358/08, in sicer na primer časovni, zemljepisni in gospodarski vidik, eventualno fizično oziroma funkcijsko povezanost itd. Na podlagi teh kriterijev oziroma ob njihovi uporabi bo mogoče ugotoviti ali naložba (projekt, za katerega so bila odobrena sredstva) predstavlja eno zaključeno celoto. Pri tem Vrhovno sodišče poudarja, da dejstvo, da ne gre za eno samo javno naročilo, samo po sebi ne pomeni, da ne more iti za eno zaključeno celoto v smislu ZJN-2 oziroma Javnega razpisa.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - tožba neizbrane kandidatke - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki ni izpostavljeno na zahtevani način
Prvo vprašanje, ki se nanaša na sklep o neizbiri, ni zastavljeno na zahtevani način. Poleg tega je prvostopenjsko sodišče stališče, povzeto v vprašanju, sprejelo upoštevaje dejanske okoliščine konkretnega primera. Glede na te odločitve v zadevi ni odvisna od odgovora na vprašanje, to pa tudi ne presega pomena konkretne zadeve ter ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Tudi drugo vprašanje ni zastavljeno na zahtevan način. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni sprejelo stališča, ki izhaja iz drugega vprašanja. Ocena, ki jo pri preverjanju izpolnjevanja posameznega merila javnega razpisa sprejmejo člani strokovne komisije, na primer o ustreznosti finančnega načrta, temelji na strokovnih podlagah, za presojo take ocene pa sodišče v upravnem sporu ni pristojno.
ZUTD člen 47. URS člen 2, 23, 120, 121, 156. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2.
ukrep aktivne politike zaposlovanja - javno povabilo - presoja zakonitosti odločitve - javno pooblastilo - predpis - prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti - protiustavnost zakonske določbe
Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) ne vsebuje ne postopkovnih in ne materialnopravnih pravil (pogojev in meril), ki bi bila podlaga za odločanje o izboru delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja. Zato Vrhovno sodišče iz v zahtevi predstavljenih razlogov meni, da je 47. člen ZUTD protiustaven in v nasprotju z 2., 120. in 121. členom Ustave ter v povezavi z njimi tudi s 23. členom Ustave.
Na podlagi 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču je Vrhovno sodišče revizijski postpek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedenega člena. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
Iz določbe 181. člena ZEKom-1 izhaja, da izbiro med kandidati opravi svet agencije in da javni natečaj do te faze izvaja posebna natečajna komisija, ki jo imenuje uradniški svet, ne pa komisija, ki bi jo imenoval svet agencije. Tako je razviden zakonodajalčev namen, da postopek izbire direktorja AA približa postopku, ki po ZJU velja za imenovanje položajnih uradnikov - vendar s pomembno razliko, da je predvideno sodno varstvo zoper odločbo o imenovanju. Sodno varstvo kandidatom, ki v postopku izbire direktorja AA izpolnjujejo natečajne pogoje in so se uvrstili v izbirni postopek, je zagotovljeno šele po izdaji odločbe o imenovanju direktorja.
javni razpis - zavrnitev izplačila - povračilo upravičenih stroškov - dopustnost tožbe v upravnem sporu - obligacijsko razmerje
V upravnem sporu se presoja zakonitost dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, zakonitost drugih aktov pa le, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Spor glede obsega priznanih stroškov in izplačila sredstev iz pogodbe je premoženjski ter s tem predmet pravdnega postopka (1. člen ZPP). Vprašanje upravičenega tožnika (in morebitnega stranskega intervenienta) v pravdnem postopku pa je za dopustnost upravnega spora nebistveno.
začasna odredba - javni razpis - težko popravljiva škoda - negotova pridobitev sredstev - negotovo dejstvo - trditveno in dokazno breme pri začasni odredbi
Ob upoštevanju temeljne obveznosti, da stranka poda celovito utemeljitev že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe, ni utemeljen niti očitek bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi jo prvostopenjsko sodišče storilo s tem, ko se v izpodbijanem sklepu naj ne bi opredelilo do vseh navedb, ki jih je pritožnica podala v odgovoru na odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe.
Pritožnica izpada sredstev, ki jih je ob prijavi na javni razpis praičakovala, a se pričakovanje ni uresničilo (gre za pričakovana denarna sredstva), ne more uveljavljati kot škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
ZVKD-1 člen 28, 30, 30/2. ZGO-1 člen 2.. - člen 2/1, 26.
javni razpis - razpisni pogoji za prijavitelja - pogoji za sofinanciranje - kulturnovarstveno soglasje - neizpolnjevanje pogojev - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - kulturna dediščina - dovoljena revizija - vrednostni kriterij
Predmet financiranja so le prijavljeni projekti in ti morajo izpolnjevati razpisne pogoje. Zato organ, ki odloča o sofinanciranju, pri presoji, ali prijavljeni projekt izpolnjuje razpisne pogoje, ne ugotavlja, ali so ti projekti izvedeni iz drugih projektov, ki imajo ustrezna soglasja. To pomeni, da tega tožniki ne morejo uveljavljati niti v upravnem sporu o zakonitosti izpodbijanega akta.
Vprašanje, ali se soglasje, ki je bilo dano za projekt po eni projektni dokumentaciji, nanaša tudi na posege v kulturni spomenik, ki se bodo izvajali po drugi projektni dokumentaciji, pa ni vprašanje časovne veljavnosti soglasja.
začasna odredba - javni razpis - težko popravljiva škoda - pričakovana sredstva - negotova pridobitev sredstev - negotovo dejstvo - namen javnega razpisa - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - kršitev pravice do enakega varstva pravic
Predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa ne more predstavljati ovire za izvršitev pravnomočne sodne odločbe, če bi pritožnica uspela s tožbo v predmetnem upravnem sporu, zato ta ne more predstavljati težko popravljive škode oziroma nepopravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Pritožnica izpada sredstev, ki jih je ob prijavi na javni razpis pričakovala, a se pričakovanje ni uresničilo (gre za pričakovana denarna sredstva), ne more uveljavljati kot škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
Kontradiktornost je že načeloma omejena oziroma je glede vprašanja kontradiktornosti v postopku odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe dopusten nžji standard kot pa v rednih postopkih. S tem, ko je sodišče poslalo pritožnici v vednost odgovor toženke (tudi če šele skupaj s sklepom, s katerim je odločilo o obravnavanem predlogu), je bila zagotovljena tista stopnja kontradiktornosti, ki je potrebna v postopku za izdajo začasne odredbe.
začasna odredba - javni razpis - težko popravljiva škoda - pričakovana sredstva - negotova pridobitev sredstev - negotovo dejstvo - namen javnega razpisa - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - odgovor na zahtevo za izdajo začasne odredbe
Predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa ne more predstavljati ovire za izvršitev pravnomočne sodne odločbe, kolikor bi pritožnica uspela s tožbo v upravnem sporu o zakonitosti izpodbijanega sklepa, ta tudi ne more predstavljati težko popravljive škode oziroma nepopravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Izpada sredstev, ki jih je ob prijavi na javni razpis stranka pričakovala, a se pričakovanje ni uresničilo (gre za pričakovana denarna sredstva), ni mogoče uveljavljati kot škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
Kontradiktornost je že načeloma omejena oziroma je glede vprašanja kontradiktornosti v postopku odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe dopusten nižji standard kot pa v rednih postopkih. S tem ko je sodišče poslalo pritožnici v vednost odgovor toženke, je bila zagotovljena tista stopnja kontradiktornosti, ki je potrebna v postopku za izdajo začasne odredbe.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 32/3. ZPP člen 285.
ureditvena začasna odredba - materialno procesno vodstvo v postopku izdaje začasne odredbe
Ker je bil postopek dodelitve sredstev na javnem razpisu že zaključen, predlagana začasna odredba (da naj se konkretni splošni pogoj iz javnega razpisa ne upošteva pri ugotavljanju popolnosti pravočasno prispelih vlog) ni primerna za preprečitev nastanka škode.
Ker je postopek izdaje začasne odredbe hiter in se o predlogu ne odloča na naroku, stranka ne more pričakovati materialnoprocesnega vodstva. Navedeno ob upoštevanju, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, določbe ZPP uporabljajo primerno (prvi odstavek 22. člena ZUS-1) in ne subsidiarno, izključuje uporabo določbe 285. člena ZPP. Tudi sicer se pojem materialnega procesnega vodstva nanaša na navedbe o dejstvih, na zbiranje dokazov in razjasnjevanje pravnih vprašanj, ne pa na oblikovanje predloga za ureditev stanja v smislu konkretizacije načina, kako naj se to uredi, saj bi to pomenilo, da je tak predlog oblikovalo sodišče in ne stranka.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZKme-1 člen 56, 56/2, 56/3, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa za razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 120, 120/1.
dovoljena revizija - vrednostni spor - javni razpis - nastanek upravičenih stroškov - prevzem obveznosti na račun dodeljenih sredstev - izbor izvajalca - zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev - začetek upravičenosti stroškov
Sodišče prve stopnje je napačno izhajalo zgolj iz jezikovne razlage besedila prvega odstavka 120. člena Uredbe PRP in javnega razpisa, ampak bi moralo izhajati iz tega, kaj je namen navedenega določila. Prvi odstavek 120. člena Uredbe PRP izrecno določa, da vlagatelj ne sme začeti z deli pred datumom začetka upravičenosti stroškov, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev. To, ali je vlagatelj s tem, ko je izvajalca izbral pred začetkom datuma upravičenosti, že sprejel tudi obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev, pa je treba razlagati glede na okoliščine vsakega posameznega primera.
ZUP člen 1, 2, 4, 66. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 85. URS člen 153, 153/4. ZJF člen 106i, 106i/2-7. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (2007) člen 11, 11/1, 11/6. Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud (2009) člen 6, 6/7, 7, 7/6, 7/8, 7/9, 7/13.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - predpis - upravna zadeva - druga javnopravna stvar - smiselna in subsidiarna uporaba ZUP - skenirana vloga v elektronski obliki - CD ali DVD - USB ključek - formalna popolnost vloge - časovna lista formalno popolnih vlog - dokumenti
Odločanje o revidentkini vlogi za sofinanciranje iz javnih sredstev ne predstavlja upravne zadeve (2. člen ZUP), temveč drugo javnopravno stvar (4. člen ZUP), zato se pravna pravila ZUP uporabljajo subsidiarno in smiselno.
Poseben postopek, ki nadomesti smiselno uporabo ZUP, je lahko določen zgolj s predpisom, to je z zakonom ali na zakonu temelječim podzakonskim predpisom, ne pa tudi z javnim razpisom ali pozivom. Slednji namreč niso (niti podzakonski) predpisi.
Z Javnim pozivom določen pogoj za formalno popolno vlogo, da mora biti tiskani vlogi priložena skenirana celotna vloga v elektronski obliki na USB ključku, nima pravnega učinka.
ZUS-1 člen 51, 52, 59. ZPP člen 339, 339/2-14. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 62, 120, 120/9.
ukrepi Programa razvoja podeželja - dodelitev nepovratnih sredstev progama razvoja podeželja - kmetija - naložba v storitveno dejavnost - izplačilo sredstev - kontrola na kraju samem - dovoljena revizija - obseg revizijske presoje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga
Če se revident pri utemeljevanju zmotne uporabe materialnega prava zgolj sklicuje na tožbene navedbe, se Vrhovno sodišče do tovrstnih navedb ne opredeljuje.
Sodišče bi moralo pojasniti, zakaj se ni odločilo za izvedbo v tožbi predlaganih dokazov, ki se nanašajo na bistveno okoliščino za odločitev, sploh ker ni razbrati drugega konkretiziranega razloga za zavrnitev tožnikove tožbe in pravne podlage zanj. Zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov in s tem izvedbe glavne obravnave namreč pomeni, da bo kot podlaga za presojo sodišča v celoti upoštevano kot pravilno tisto dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka. Opustitev navedene obrazložitve zato predstavlja kršitev pravice do obrazloženosti sodne odločbe, saj razlogi za ključno odločitev sodišča prve stopnje v upravnem sporu niso razvidni ne stranki in ne revizijskemu sodišču v okviru njegove pristojnosti za presojo bistvenih kršitev pravil postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).