dopuščena revizija - javno povabilo - kriteriji - aktivna politika zaposlovanja - gospodarska družba - gospodarske družbe po ZGD - odvetniška dejavnost - neenaka obravnava - exceptio illegalis - ugoditev reviziji
Kriteriji javnega povabila (dodeljevanje javnih sredstev v okviru ukrepov, namenjenih starejšim zaposlenim kot eni od ranljivih skupin), ki razlikujejo potencialni krog zadevajočih podjetij na tiste, ki so registrirani po določilih ZGD-1, in tiste, ki so organizirani na drugi podlagi (v konkretnem primeru na podlagi ZOdv), je v nasprotju s 14. členom Ustave.
Ustavna pravica enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se pri javnih razpisih odraža v enakopravnem obravnavanju vseh subjektov, ki se prijavijo na razpis, in pomeni enake pogoje in jasna merila za vse. Vendar pa se to načelo nadalje odrazi tudi v zahtevi, da se v javnih razpisih (enako pa tudi v drugih tem podobnih postopkih dodeljevanja javnih sredstev) bistveno enaki položaji obravnavajo enako, če pa se v bistvenem enaki položaji obravnavajo različno, mora za to obstajati razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja. Elementi razlikovanja morajo torej biti utemeljeni na razumnih razlogih, kar velja tudi za pogoje, ki jih za pridobitev javnih sredstev določajo zakon, podzakonski predpis oziroma javni razpis, javno povabilo ali drug temu po pravni naravi enakovreden akt.
- Ali se je Upravno sodišče pri odločitvi o tožbi zoper odločbo Javnega sklada glede pridobitve štipendije Ad futura po 305. JR pravilno oprlo na določbo kasnejšega 317. JR, o čemer stranka ni imela pravice do izjave?
- Ali je pravilna razlaga Upravnega sodišča, da jasno in nedvoumno podana razlaga pomena določbe razpisa s strani dveh uradnih oseb Javnega sklada, s pooblastili za odločanje v postopku dodelitve štipendije Ad futura, med drugim tudi v konkretnem postopku predlagateljice, na katero se je predlagateljica zanesla, ne ustvarja pravno relevantnega legitimnega pričakovanja, da bo z navodilom skladno vodenje vodilo k skladnosti ravnanja z določbami predmetnega razpisa ter potegovanju za pridobitev pravice do štipendije Ad futura, ampak je zgolj informativne narave?
Ker je javni poziv, izdan na podlagi javnega pooblastila, splošni javnopravni akt, ki je skupaj z zakonom tudi podlaga za izdajo upravnih aktov, so njegove norme javnopravne narave in s tem tudi predmet presoje s strani pristojnega sodišča v upravnem sporu. Tak javni poziv ni enostranska izjava poslovne volje, katerega vsebino bi bil (primarno, edini) pristojen razlagati tisti, ki jo je oblikoval. Iz njegove pravne narave tudi ne izhaja, da bi ga bil pristojen končno in avtoritativno razlagati upravni organ oziroma nosilec javnega pooblastila kot izdajatelj, temveč je – tako kot za druge splošne pravne norme – za avtoritativno razlago pristojno sodišče. To izhaja tako iz ustavne vloge sodstva kot tudi iz potrebe po učinkovitem sodnem varstvu v upravnem sporu, kjer ena (tožena) stranka ne more imeti procesno močnejšega položaja od nasprotne stranke, seveda pa tudi ne od sodišča (23. in 157. člen Ustave).
Za presojo v obravnavani zadevi ni upoštevna pogodba o izplačilu nepovratne finančne pomoči, sklenjena med strankama, saj ne gre za spor, ki izvira iz pogodbenega razmerja, temveč za upravni spor o zakonitosti upravne odločbe revidenta, sprejeti na podlagi zakonskega pooblastila iz 146. h člena ZVO-1.
V obravnavani zadevi je pomembno, da temelj odločitve o odvzemu pravice do dodeljenih sredstev ne more biti zgolj določba Javnega poziva. Glede na javno pooblastilo iz prvega odstavka 146. d člena ZVO-1 „Sklad z javnim pozivom določi zlasti skupni obseg sredstev, pogoje za njihovo dodelitev, merila za določitev višine sredstev, upravičence in rok za vlaganje vlog.“ revident torej ni imel nobene zakonske podlage za določanje razlogov za odvzem pravice do dodeljenih sredstev. Kot bistven del javnega pooblastila bi to moralo biti v zakonu izrecno določeno, kar pa v danem primeru ni podano. Nasprotno, saj je primere odvzema pravice do pridobljenih sredstev določil ZVO-1 v 146. h členu in jih torej ni prepustil urejanju z drugimi predpisi ali splošnimi akti. Zato navedene določbe 4. g točke Javnega poziva ni mogoče uporabiti, kolikor je v nasprotju z zakonom (exceptio illegalis).
Za odločitev je torej pomembna (zgolj) pravilna razlaga 6. točke prvega odstavka 146. h člena ZVO-1.To je treba tudi po presoji Vrhovnega sodišča razlagati tako, da se odvzem pravice do pridobljenih sredstev omejuje na določene kršitve splošnih pogojev poslovanja revidenta, torej na tiste, ki povzročijo, da namen dodeljenih sredstev oziroma namen določila javnega poziva ali javnega razpisa ni bil dosežen. Navedeno pomeni, da je pri odločanju o odvzemu pravice do pridobljenih sredstev ob uporabi 6. točke prvega odstavka 146.h člena ZVO-1 treba pogoje za njihov odvzem razlagati v skladu z namenom javnega poziva.
dopuščena revizija - neposredna plačila v kmetijstvu - zamudne obresti od glavnice - pristojnost upravnega organa - začetek teka zamudnih obresti - odpravljena odločba - izvršljivost odločbe po določbah ZUP - zavrnitev revizije
Če stranka v upravnem postopku uveljavlja tudi zahtevek na izplačilo zamudnih obresti, mora organ odločiti tudi o tem zahtevku, ta odločitev oziroma njena zakonitost pa je nato lahko tudi predmet sodnega varstva v upravnem sporu. To, da gre pri zamudnih obrestih za civilnopravni institut, ki ga ureja OZ, torej ne vpliva na pristojnost upravnega organa. Za odločanje o obrestnih zahtevkih, ki so kot akcesorni postavljeni poleg glavnega denarnega zahtevka (neposredna plačila v kmetijstvu), kadar pride do zamude z izplačilom odobrenih denarnih sredstev, so pristojni upravni organi in Upravno sodišče.
Revidentka je pravico do plačila denarnega zneska pridobila šele z dokončno in izvršljivo odločbo upravnega organa oziroma po poteku 30 dnevnega roka za izplačilo, in ne z nastopom določenega dogodka oziroma ob izpolnitvi določenih pogojev na podlagi določb posebnih predpisov, zato je tudi temelj za nastanek obveznosti tožene stranke dokončna in izvršljiva odločba oziroma potek 30 dnevnega roka. Od tega roka dalje tako tečejo zakonite zamudne obresti in ne od dne izdaje prve odločbe, ki je bil v pritožbenem postopku odpravljena.
javni razpis - ureditvena začasna odredba - uspeh s tožbo - finančna sredstva - proračunska sredstva - pravni interes - zavrnitev pritožbe
Pritožnici bodo tudi v primeru če s tožbo v tem upravnem sporu uspe, finančna sredstva, ki jih je želela pridobiti na javnem razpisu in katerih razdelitev s predlagano začasno odredbo želi zadržati, zagotovljena. Toženka bo namreč morala potrebna finančna sredstva zagotoviti iz drugih virov (proračun). Predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa tako ne vpliva na pritožničin pravni položaj v tem upravnem sporu, saj učinkovitost njenega sodnega varstva v tem upravnem sporu ob morebitnem uspehu ni ogrožena ali omejena. Ugoditev zahtevi za izdajo začasne odredbe tako za pritožnico ne pomeni niti določene pravne koristi, ki jo brez tega ne bi mogla doseči, niti si pritožnica z ugodno odločitvijo o predlagani začasni odredbi svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Pritožnica tako za izdajo predlagane začasne odredbe ne izkazuje pravnega interesa.
ZUTD člen 47, 47/1. URS člen 14, 22, 74. ZPP člen 367c, 367c/3.
aktivna politika zaposlovanja - javno povabilo - pravnoorganizacijska oblika - enaka obravnava - podjetništvo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali so kriteriji javnega povabila, ki razlikujejo potencialni krog zadevajočih podjetij na tiste, ki so registrirani po določilih ZGD-1, in tiste, ki so organizirani na drugi podlagi (v konkretnem primeru na podlagi ZOdv), a vendarle v svojem bistvu opravljajo podobno dejavnost, enako plačujejo davke in prispevke, enako nosijo vse rizike in vse odgovornosti, diskriminatorni? Če je odgovor pritrdilen, ali to ne pomeni, da so takšni kriteriji v nasprotju z Ustavo, natančneje z njenim 74. členom, ki ureja podjetništvo, 22. členom, ki ureja enako varstvo pravic, in s 14. členom, ki ureja enakost pred zakonom? Če odgovor ni pritrdilen, kako se takšno razlikovanje potemtakem upraviči?
nepovratna finančna sredstva - javni poziv - pravna podlaga odločanja - nova naložba - čas nakupa - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada
Javni poziv EKO Sklada, ki ni (niti podzakonski) predpis in je namenjen le informiranju strank o vsebini predpisov, ne more biti neposredna pravna podlaga za odločanje in naknadno upravno sodno presojo zakonitosti zavrnitve revidentove prijave za dodelitev nepovratne finančne spodbude. Za to presojo je relevantna določba prvega odstavka 146. h člena ZVO-1.
V obravnavani zadevi je bila prijava zavrnjena, ker je revident vlogo za dodelitev nepovratne finančne spodbude za nakup vozila na električni pogon oddal isti dan kot je kupil vozilo, zato je za presojo relevantna predvsem 6. točka prvega odstavka 146. h člena ZVO-1 in na tej podlagi tudi besedilo drugega dela 4. a točke Javnega poziva, ki dodelitev spodbude pogojuje s tem, da ob oddaji vloge „vozilo ni bilo kupljeno“. To besedilo pa je treba razlagati tako, da pred oddajo vloge za dodelitev nepovratne finančne pomoči prosilec ne sme začeti naložbe in tako skleniti niti nobenega zavezujočega dogovora o izvedbi naložbe (na primer podpisati prodajne pogodbe, pogodbe o finančnem leasingu, plačati predujem za vozilo in podobno). Seveda pa ob oddaji vloge nakup vozila tudi ne sme biti dokončan in torej ne sme biti preneseno lastništvo na kupca in opravljena registracija vozila na prosilčevo ime.
ZUJIK člen 2, 2/1, 2/1-7, 60. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnega projekta - javni razpis za izbor kulturnih projektov - namen javnega razpisa - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Pravni interes za odločanje o tožbi mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora, kaže pa se v tem, da bi morebitni uspeh s pravnim sredstvom za tožnika pomenil določeno pravno korist oziroma izboljšanje njegovega pravnega položaja. To izboljšanje bi v obravnavani zadevi pomenilo, da bi sodišče odobrilo pritožnikov projekt ... za sofinanciranje, ali pa da bi pritožnik (v skladu s podrejenim tožbenim predlogom) to lahko dosegel v ponovljenem postopku pred toženko.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za prijavo na javni razpis - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - načelo enakosti
Po presoji Vrhovnega sodišča je sporni pogoj (ne)obstoj pravde, kot je določen v obravnavani zadevi sofinanciranaj iz javnih sredstev, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave.
Določitev takega pogoja naj bi bila brez dvoma v javnem interesu – da se javna sredstva racionalno in gospodarno uporabljajo, da se uresničuje načelo zaupanja javnosti in podpira finančna disciplina, vendar je po presoji Vrhovnega sodišča ta pogoj očitno nerazumen, ko se nanaša na prijavitelje, ki imajo v teku pravdo z ministrstvom ali agencijo v zvezi s prijavo na (katerikoli) javni razpis ali v zvezi z izvajanjem (katerekoli) pogodbe o sofinanciranju iz javnih sredstev, v kateri nastopajo kot tožniki. Že samo vložena tožba zoper prijavitelja namreč ni razumen razlog za izločitev, saj bo o njej moralo odločiti za to pristojno neodvisno sodišče. Sporni kriterij tako dejansko temelji na domnevi, da že zgolj vložena tožba glede tega, ali so bila javna sredstva, pridobljena na podlagi javnega razpisa, upravičeno uporabljena ali ne (torej še pred pravnomočno odločitvijo sodišča, ki je edino pristojno za odločanje o tem) pomeni njihovo neupravičeno uporabo. To pomeni, da na razpisu ne morejo sodelovati tudi tisti, zoper katere je tožbo vložila država in bi bilo kasneje pravnomočno ugotovljeno, da so ravnali v skladu z razpisom, da so sredstva porabili v skladu z namenom razpisa in pod pogoji razpisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00045348
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 6, 6/2. OZ člen 64. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - razlaga razpisnih pogojev - prijava na javni razpis - nova naložba - nakup vozil - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določilo razpisa Eko Sklada, ki dodelitev spodbude pogojuje s tem, da ob oddaji vloge „vozilo ni bilo kupljeno“, obenem pa določa še, da je „nova naložba nakup vozila, katerega prva registracija po proizvodnji bo opravljena v Republiki Sloveniji po oddaji vloge na javni poziv“, potrebno razlagati tako, da ob oddaji vloge nakup vozila ne sme biti dokončan, v smislu, da ne sme biti preneseno lastništvo na kupca in opravljena registracija vozila na njegovo ime.
JAVNI RAZPISI - JAVNI ZAVODI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00043563
URS člen 14, 22. ZUS-1 člen 4, 32, 32/2, 32/3. ZZ člen 36, 36/1.
varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - direktor javnega zavoda - javni razpis - objava javnega razpisa - začasna odredba - zadržanje izbire in imenovanja kandidatov - neizkazana težko popravljiva škoda - učinkovito sodno varstvo - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba - nastanek težko popravljive škode ni izkazan.
Pogoj težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ki mora biti izpolnjen tudi pri izdaji ureditvene začasne odredbe iz tretjega odstavka istega člena, postavlja zahtevo, da stranka izkaže, da brez izdane začasne odredbe v konkretni zadevi kljub njenemu uspehu, ne bo dosežen namen upravnega spora.
Ni mogoče zatrjevati obstoja težko popravljive škode na podlagi bodočih negotovih dejstev, to je morebitnega bodočega ravnanja organa oziroma morebitnih v bodoče sprejetih odločitev.
Glede na to, da na podlagi izpodbijanega razpisa kandidat še ni bil izbran in imenovan, bo pritožnica v nadaljevanju tega izbirnega postopka imela vse možnosti zavarovanja svojega pravnega interesa skladno z veljavno zakonodajo, če bo na primer menila, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev skladno s prvim odstavkom 36. člena Zakona o zavodih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS00043545
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 1k, 5, 6, 46, 63. ZKme-1 člen 54, 54/1. ZUS-1 člen 5, 5/2, 7, 7/1, 40, 40/1, 40/2, 65, 65/1, 65/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 52, 63, 71, 71/3. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 4, 5.
javni razpis - razvoj podeželja - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - izpodbijanje sklepa o zavrženju tožbe - odločanje v sporu polne jurisdikcije - pogoji za odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije - predmet upravnega spora - nujna nepredvidena dela - predhodno soglasje agencije - upravna kazen - krivda - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava
Na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1, na katerega se Upravno sodišče sklicuje, tožbi res ni mogoče ugoditi s hkratno zavrnitvijo zahtevka o uveljavljani pravici. Tožbi zoper upravni akt je namreč mogoče ugoditi na tej podlagi le, če sodišče presodi, da je s protipravnostjo tega akta kršena pravica, o kateri potem sodišče s svojo sodbo odloči samo. Tako stališče izhaja iz določb ZUS-1, ki urejajo pooblastila za odločanje Upravnega sodišča. Iz njih izhaja, da morajo biti za tako določanje izpolnjeni ne le pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1, temveč tudi pogoji iz prvega odstavka 7. člena ZUS-1 (peti odstavek 65. člena ZUS-1). Gre za dva pogoja, ki sta določena kumulativno in omejujeta pooblastila za določanje sodišča v sporu polne jurisdikcije. Prvi pogoj je (tako kot v prvem odstavku 65. člena) ustrezen tožbeni zahtevek. Drugi pa določa, da sodišče v upravnem sporu lahko odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi (v mejah tožbenega zahtevka) le, če zakon tako določa ali če je zaradi narave pravice oziroma varstva ustavne pravice to potrebno. Zahteva po vsebinskem odločanju o pravici do zamudnih obresti iz narave te pravice sama po sebi ne izhaja. Odločanje o pravici sami, ne da bi bila ta pred tem predmet izpodbijanega akta, tudi iz drugih določb ZUS-1 ne izhaja.
Predmet upravnega spora v obravnavanem primeru je odločitev o zavrženju zahtevka, tj. sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Zato je lahko predmet upravnega spora glede tega le presoja zakonitosti te odločitve, tj. zakonitosti preizkusa procesnih predpostavk in ne pravica, ki jo tožnik uveljavlja z zahtevkom v upravnem postopku, saj o njej z izpodbijanim upravnim aktom ni bilo odločeno po vsebini. V takem primeru tožnikova pravica ne postane predmet upravnega spora niti, če tožnik s tožbo v upravnem sporu sam predlaga odločitev o njej. To pomeni, da je s sodbo, s katero sodišče kljub temu samo odloči o pravici, presežen okvir konkretnega upravnega spora.
Z odločitvijo o pravici do zamudnih obresti, ne da bi bila ta prej predmet izpodbijanega upravnega akta, je torej sodišče samo odločalo o stvari iz pristojnosti upravnega organa.
Pri odločanju o upravni kazni na podlagi 63. člena Izvedbene uredbe št. 809/2014 dokaznih predlogov v zvezi z zatrjevano izključitvijo odgovornosti upravičenca za vključitev neupravičenega zneska v zahtevek za izplačilo, ni mogoče zavrnitvi zgolj na podlagi okoliščine, ki je bila odločilna za ugotovitev, da je znesek neupravičen (v obravnavanem primeru opustitve vložitve zahteve za odobritev spremembe del).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00042004
URS člen 14, 22, 23. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji javnega razpisa - obstoj pravde - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pogoj javnega razpisa za dodelitev javnih sredstev, da ne teče pravda med ministrstvom ali agencijo in podjetjem v zvezi s prijavo na katerikoli javni razpis ali v zvezi z izvajanjem katerekoli pogodbe o sofinanciranju iz javnih sredstev, zaradi neupravičene uporabe sredstev, do pravnomočne odločitve sodišča, pri čemer tudi ni pomembno, ali je prijavitelj tožena ali tožeča stranka, v nasprotju s pravicami do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije, enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije.
ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - JAVNI RAZPISI - TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
VS00039929
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZEKom-1 člen 34, 34/2, 36, 36/3, 38, 47, 47/1. ZUP člen 135, 135/4.
javni razpis za dodelitev radijske frekvence - sklep o uvedbi javnega razpisa - postopek začet po uradni dolžnosti - akt o razveljavitvi javnega razpisa - ustavitev upravnega postopka - ustavitev postopka po uradni dolžnosti - sklep o ustavitvi - ni pravnega interesa - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Pritožnica v bistvenem nasprotuje razveljavitvi javnega razpisa, pri čemer s takimi ugovori ne more uspeti, saj to ni predmet izpodbijanega sklepa o ustavitvi postopka. S temi pritožbenimi navedbami pritožnica zato ne more uspeti tudi v pritožbenem postopku zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je pravilno presodilo, da za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka pritožnica nima pravnega interesa.
Z ustavitvijo postopka, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, namreč ni bilo poseženo v nobeno njeno pravico ali pravno korist, njen pravni položaj pa je enak kot pred ustavitvijo postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS00044295
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 63. ZKme-1 člen 54. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2015) člen 122, 122/1.
predlog za dopustitev revizije - javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - nujna nepredvidena dela - odločanje v sporu polne jurisdikcije - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - upravna kazen - krivda - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanj:
I. Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije s tem, ko je po vsebini odločalo o pravici tožeče stranke do zakonskih obresti, o čemer v upravnem postopku ni bilo vsebinsko odločeno, poseglo v njeno pravico do učinkovitega pravnega sredstva?
II. Ali je Upravno sodišče s tem, ko je tožbi tožeče stranke ugodilo tako, da je zavrnilo njen zahtevek za obresti, odločilo v nasprotju z njenim tožbenim predlogom na odpravo odločitve upravnega organa o zavrženju tega zahtevka?
III. Ali je pri odločanju na podlagi 63. člena Uredbe (EU) št. 809/2014 o krivdi upravičenca za vključitev neupravičenega zneska v zahtevek za izplačilo mogoče sklepati že na podlagi okoliščine (opustitve priglasitve spremembe), ki je bila odločilna za ugotovitev, da je znesek neupravičen?
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 24, 30, 30/1. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 71, 71-3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZKme-1 člen 53, 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 102, 102/7.
predlog za dopustitev revizije - javni razpis - ukrep programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - zavrnitev zahtevka - upravičenost izdatkov - poseganje v pridobljene pravice - zatrjevano pomembno pravno vprašanje - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče, po katerem upravičenec z odločbo o pravici do koriščenja sredstev iz naslova ukrepov LEADER za vodenje lokalne akcijske skupine (LAS) ni pridobil nobene materialne pravice.
Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 23, 23/1. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 24, 24-3. URS člen 22, 158. ZKme-1 člen 53, 54, 54/1, 56, 56/4. ZUS-1 člen 71, 71/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 (2010) člen 1, 1/1, 3, 3-2, 52, 121, 121/12.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - javni razpisi - ukrep programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva v kmetijstvu - upravičeni vlagatelj - odobritev nepovratnih sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - upravičenec do nepovratnih sredstev - načelo pravnomočnosti odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - izvedba projekta - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Splošne zakonske zahteve iz četrtega odstavka 56. člena ZKme-1, da mora zahtevek stranke za izplačilo izpolnjevati pogoje iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, ni mogoče razumeti tako, da se pri preverjanju pogojev za izplačilo sredstev ponovno preverja tudi pogoj, ki se nanaša na status vlagatelja/upravičenca. O tem se namreč odloči z odločbo o pravici do sredstev. Ta odločba pa je v obravnavanem primeru že pravnomočna. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju tudi z institutom pravnomočnosti, katerega pomen poudarja Ustava RS v 158. členu.
JAVNI RAZPISI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VS00034875
URS člen 2, 23, 120, 121, 156. ZUTD člen 47, 47/6. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2, 40, 40/2. ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/1-2.
direktna revizija - pomembno pravno vprašanje - ukrep aktivne politike zaposlovanja - javno povabilo - presoja zakonitosti odločitve - javno pooblastilo - predpis - ugotovitev protiustavnosti zakonske določbe - način izvršitve ustavne odločbe - brezposelna oseba že vključena v ukrep aktivne politike zaposlovanja - zavrnitev revizije
Do odprave ugotovljene protiustavnosti sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost obvestila iz šestega odstavka 47. člena ZUTD tako, da presoja skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni v ZUTD, v smernicah in načrtu za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, v katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja in v javnem povabilu.
Sodišče prve stopnje je sicer presojalo zakonitost navedenega pogoja na podlagi določb ZUTD, ki niti po mnenju Vrhovnega sodišča niti Ustavnega sodišča ne dajejo potrebnih vsebinskih meril za odločanje. Vendar pa odločitev o načinu izvršitve odločbe Ustavnega sodišča zaradi svoje pravne narave onemogoča nadaljnjo presojo skladnosti navedene določbe Javnega povabila z ZUTD in tako daje pravno podlago za odločitev v tej zadevi ob pravni fikciji (presuptio iuris in de iure), da je na navedeni pravni podlagi mogoča presoja zakonitosti izpodbijanega obvestila v tem upravnem sporu. Zato Vrhovno sodišče ob spoštovanju odločitve Ustavnega sodišča izhaja iz zakonitosti določitve navedenega pogoja, ki pa glede na ugotovljeno dejansko stanje brez dvoma onemogoča drugačno odločitev v zadevi od tiste, ki jo je sprejela tožena stranka in potrdilo sodišče prve stopnje.
Ob odločitvi Ustavnega sodišča, po kateri je Javno povabilo zakonita pravna podlaga za odločitev v zadevi, vpogled v (zgolj) to pravno normo ne daje razlogov za sklepanje, da je sama nejasna ali nedoločna. O tem, da je nedoločnost zaradi siceršnje določitve tega postopka v 47. členu ZUTD in s tem povezanih odkazil na različne akte in pogoje treba kot neustavno odpraviti, pa je odločilo tudi Ustavno sodišče, vendar po njegovi izrecni odločitvi na ta primer ne vplivajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - UPRAVNI SPOR
VS00025660
ZUS-1 člen 22, 22/1, 52, 59, 60, 93. ZPP člen 339, 339/2-14, 360. URS člen 22.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - ukrepi Programa razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - standard obrazloženosti sodne odločbe - neizvedba glavne obravnave - opredelitev do dokaznih predlogov - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Iz obrazložitve prvostopenjske odločitve v upravnem sporu mora biti razvidno, kateri so bili odločilni razlogi za prepričanje sodišča o pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in njegove pravne subsumpcije pod uporabljene norme materialnega prava. V vsakem primeru mora biti jasno razvidno, da je sodišče pri odločanju upoštevalo vse bistvene navedbe strank in se do njih opredelilo, kar vse je sestavni del pravice do obrazloženosti sodne odločbe iz 22. člena Ustave. S tem se torej povezuje potreba po argumentiranem stališču sodišča o razlogih za odločitev z opredelitvijo do bistvenih navedb strank v postopku. Na podlagi obrazložitve mora biti možna presoja o razumnosti sprejete odločitve.
Stranka ima v upravnem sporu pravico predlagati dokaze v svojo korist, nima pa pravice, da so vsi predlagani dokazi tudi izvedeni. Procesno pravilna zavrnitev dokaznega predloga je v upravnem sporu mogoča na glavni obravnavi z obrazloženim dokaznim sklepom, če zavrnilni dokazni sklep ni bil obrazložen, pa mora obrazložitev dokaznega sklepa zaradi zagotovitve pravice do izjave postati del obrazložitve sodbe. Opustitev obrazložitve te odločitve zato ne pomeni zgolj (relativne) bistvene kršitve pravice do izjave v razmerju do posameznega dokaznega predloga, temveč kršitev pravice do obrazloženosti sodne odločbe, saj razlogi za ključno odločitev sodišča v upravnem sporu tedaj niso razvidni ne stranki in ne revizijskemu sodišču.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 2, 3, 3/1, 24, 24/2, 24/3. ZKme-1 člen 42, 42/2, 49, 53, 56. Uredba o spremembah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2015) člen 98, 99. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 64. URS člen 158.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - javni razpis - ukrep programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva v kmetijstvu - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - dvofazni postopek - pogoji za odobritev sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - načelo pravnomočnosti odločbe - odprava odločbe organa prve stopnje - razvoj sodne prakse - sprememba pravnega stališča - kršitev materialnega prava - ugoditev reviziji
Odločitev o pravici do koriščenja sredstev do določene višine za odobreni projekt (nepovratnih sredstev iz naslova ukrepov LEADER v okviru programa razvoja podeželja 2007-2013, ki se sofinancirajo iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja) je odločitev o pravnem temelju zahtevka za izplačilo, torej odločitev o obstoju same pravice, ki pri vlagatelju ustvari upravičeno pričakovanje, da mu bo za naložbo v odobreni predmet podpore povrnjen vsaj del z izvedbo nastalih upravičenih stroškov. Ugotovitev o obstoju pravice na drugi strani utemeljuje dolžnost toženke, da sredstva izplača, če vlagatelj glede nastalih in uveljavljanih stroškov izpolni predpisane zahteve. Dejansko izplačani znesek sredstev pa je odvisen od rezultatov pregleda kasneje vloženega zahtevka za plačilo, med drugim od resničnosti navedenih izdatkov, nastalih z izvedbo odobrenega projekta, in preverjanja oziroma primerjave izvedenega projekta s tistim, za katerega je bil predložen in odobren zahtevek za podporo.
Odločanje o zahtevku za izplačilo že odobrenih sredstev ne vključuje preverjanje pogojev, ki se nanašajo na sprejemljivost projekta in so bili že predmet odločanja z odločbo o pravici do sredstev. Takšno odločanje bi bilo v nasprotju z institutom pravnomočnosti.
Če je toženka menila, da predloženi projekt, ki ga je potrdila z odločbo o pravici do sredstev, ne izpolnjuje vseh pogojev, bi morala najprej spremeniti pravnomočno odločbo po za to predvidenem postopku (drugi odstavek 42. člena ZKme-1), ne pa prek zavrnitve zahteve za izplačilo. Šele če bi spremenila omenjeno odločbo, tako da ne bi potrdila projekta, bi zaradi odpadle pravne podlage smela zavrniti izplačilo zahtevanih sredstev.