Zakon o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (1966)člen 9.ZDen člen 88, 88/2.
stavbno zemljišče - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni pravni posel - prenos pravice uporabe - razpolagalni pravni posel
Pogodba o urejanju, menjavi in oddaji stavbnega zemljišča ... z dne 04.08.1972 ima pravno naravo obligacijskopravne pogodbe, iz katere izhaja dolžnost Komunalnega sklada Občine A., da odda stavbna zemljišča v posest drugi pogodbeni stranki. Zavezovalni pravni posel ni mogel imeti za posledico prenosa pravice uporabe, ampak se je Komunalni sklad Občine A. z njim le zavezal, da opravi vse, kar je potrebno, da druga pogodbena stranka postane imetnik pravice uporabe.
Pogodba o urejanju, menjavi in oddaji stavbnega zemljišča ... z dne 04.08.1972 vsebuje tudi sporazum med pogodbenima strankama glede prenosa pravice uporabe. Ker je pravna prednica tožnikov na podlagi odločbe z dne 19.07.1960 obdržala pravico, da ima sporni nepremičnini v posesti in ju brezplačno uživa, Komunalni sklad Občine A. v trenutku sklenitve pogodbe 04.08.1972 ni imel razpolagalne sposobnosti. Pravilen je zato nadaljnji materialnopravni sklep, da je Občina A. s sklenitvijo aneksa z dne 27.01.1995 samostojno razpolagala s parc. št. 1702 in 1703 k.o...
Za mladoletnike poda predlog za pregon njihov zakoniti zastopnik, pri tem pa okoliščina, da sta starša oziroma zakonca razvezana, na upravičenost zastopanja otroka nima nikakršnega učinka (razen, če je enemu izmed staršev odvzeta roditeljska pravica).
ZUS člen 60, 73. ZPCP-1 člen 70, 76. ZUPčlen 144, 145, 146.
cestni tovorni prevozi - odvzem CEMT dovolilnice - skrajšani postopek ali posebni ugotovitveni postopek
Določitev plana dovolilnic za konkretna leta in s tem delitev dovolilnic pomeni odločanje o pravici opravljati prevoze in odločanje o obsegu teh pravic. Zatrjevana objava podatkov, ki niti ni izkazana, ne more izključiti posebnega ugotovitvenega postopka, ki ga predpisuje ZUP.
ukrep tržnega inšpektorja - zavajajoče oglaševanje - zdravilni učinek proizvoda
Če gre za oglaševanje, ki reklamira zdravilne učinke proizvoda, ki ni registrirano kot zdravilo, gre za kršitev Zakona o varstvu potrošnikov, ker je tako oglaševanje artiklov, zavajajoče.
kondikcija - preklic darila - vrnitev darila kot posledica preklica - sprememba predmeta darila
Posledica preklica darila je darovalčev kondikcijski zahtevek. Obdarjenec mora darilo vrniti, vendar le, če je okoriščen. To pomeni, da mora vrniti predmet darila, če pa to ni mogoče, nadomestiti njegovo vrednost, torej plačati tisto, za kar je bil z darilom obogaten. Predmeta darila ni mogoče vrniti, če je bil bistveno spremenjen, ali če je pomembno povečana njegova vrednost.
ZOR člen 178, 200, 203.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motornega kolesa in tovornjaka - obojestranska krivda - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela sodbe - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Čeprav gre za trčenje dveh vozil, od katerih je motorno kolo v izrazito podrejenem položaju, ni mogoče mimo dejstva, da je prav ravnanje tožnika bilo tisto, ki je predstavljalo zelo veliko tveganje in pretežen vzrok za nastalo nezgodo. Ugotovljeno je, da bi se voznika med seboj lahko opazila na razdalji 35 m. Očitno je voznik tovornjaka začel reagirati na opisani razdalji z zaviranjem in umikanjem v desno, tožnik pa ni storil prav ničesar, da bi se tovornjaku, ki je prihajal nasproti, izognil z zmanjševanjem hitrosti in umikanjem v desno. Vozniku tovornjaka je tako mogoče očitati del odgovornosti za nastalo škodo predvsem zato, ker svojega vozila pred trčenjem ni uspel povsem zaustaviti. Zato je pravilna opredelitev odgovornosti tožnika v višini 70 %, odgovornost voznika tovornega vozila pa v višini 30 %.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - skupno življenje z zapustnikom
Razlaga, po kateri bi za skupno življenje med potomcem in zapustnikom štela tudi vsakodnevna skrb in ne le bivanje na istem naslovu, nasprotuje določbi 32. člena ZD.
ZUP (1986) člen 249, 249/1-9, 256, 256/1. ZUS člen 73.
denacionalizacija - obnova postopka - stranka v postopku
Po določbi 9. točke 249. člena ZUP 1986, na podlagi katere je predlagatelj predlog za obnovo postopka utemeljeval, lahko predlaga obnovo postopka oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, pa ji ta možnost ni bila dana. Oceniti je potrebno, ali je verjetno izkazano (določba 1. odstavka 256. člena ZUP 1986), da gre pri predlagatelju obnove postopka za osebo, ki bi morala biti udeležena v postopku, katerega obnovo zahteva kot stranka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - smotrna delegacija - izvenzakonski partner sodne strojepiske kot stranka v postopku
Okoliščina, da je zunajzakonski partner strojepiske, ki je zaposlena na sodišču, stranka v postopku pred tem sodiščem, ni razlog za določitev drugega sodišča.
ZUS člen 60, 73.ZUP člen 9, 77, 129, 141, 145, 169,213, 253, 274, 277.
cestni tovorni promet - CEMT dovolilnice - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - tuja listina
Iz 1. odstavka 274. člena ZUP izhaja, da pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, kar pomeni, da lahko pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi ali razveljavi odločbo, če so podani v zakonu določeni razlogi, takoj po njeni izdaji in vročitvi in ne šele potem, ko odločba postane dokončna.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka - denacionalizacijski upravičenec - položaj stranke v postopku
V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja tožnik ne izkazuje prizadetosti svojih pravic po določbah ZDen, ker z lokacijskim dovoljenjem ni predvidena gradnja na parceli, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, ampak na sosednji parceli.
zavarovalna vsota - metoda valorizacije zavarovalne vsote - metoda upoštevanja delnih plačil - mesečna rast cen na drobno
Katero metodo valorizacije zavarovalne vsote in upoštevanja sukcesivnih plačil je treba izbrati, je materialnopravno vprašanje, končni računski rezultat izbranega postopka pa je že dejanske narave in vanj v revizijski fazi postopka ni mogoče posegati. Zato revizijsko sodišče najprej pojasnjuje, da je izbrana metoda lahko rezultat sporazuma, ki ga pravdne stranke v takih odškodninskih sporih običajno tudi dosežejo. Če pa takega sporazuma ni, mora sodišče izbrati eno od več v sodni praksi uveljavljenih metod za valorizacijo zavarovalne vsote in svojo izbiro tudi utemeljiti.
Tožnik je uporabil materialnopravno napačen pristop, ker ni spravil vseh zneskov, poenostavljeno povedano, na skupni imenovalec. Neupoštevanje zadnjega nakazila in napačno upoštevanje dveh prejšnjih nakazil je privedlo do nepravilnosti tožnikovega končnega izračuna. Zaradi izčrpanja zavarovalne vsote je toženka izpolnila svojo obveznost iz sklenjene pogodbe o zavarovanju civilne odgovornosti tožnikovega delodajalca in tožniku ne dolguje ničesar več.
denacionalizacija - vračilo zemljišč v naravi - zemljišča v lasti fizičnih oseb
Pravica uporabe fizičnih oseb je bila stvarna pravica in zato ovira za vračilo nepremičnin po ZDen. Lastninjenje spornih parcel po 2. členu ZLNDL, s čemer so prejšnji imetniki pravice uporabe zgolj na podlagi tega svojstva že po samem zakonu postali njihovi lastniki, ne predstavlja nedopustnega razpolaganja.
Uradni zaznamek o izjavi osumljenca je sestavljen v skladu z določbami ZKP, saj zadošča, da se osumljenec in policist razumeta, oziroma, da oba obvladata en skupni jezik. Šele če policist ne zna jezika tujca ali jezika, ki ga tujec razume in govori, se da pouk s pomočjo tolmača.
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja goljufiv prikaz nastanka škode na obsojenčevem vozilu, za katerega je uveljavljal pri zavarovalnici odškodnino na podlagi delnega kasko zavarovanja, do izplačila katere pa ni prišlo, ker je bilo ugotovljeno, da je škoda na vozilu nastala v nesreči, ki jo je obsojenec povzročil sam, tak opis pa vsebuje vse znake obsojencu očitanega kaznivega dejanja poskusa goljufije.
Ugotovljeni potek nesreče utemeljuje materialno pravno presojo o tožnikovem prispevku k nastanku škode v višini 25 %. Tožnik je že v tožbi navedel, da so bili na pločniku parkirani avtomobili, ki so zmanjševali preglednost. Taka je bila tudi ugotovitev izvedenca, ki je poudaril, da vozniki na obeh pločnikih parkirajo avtomobile, kar bistveno zmanjšuje preglednost pešcem. Take prometne razmere pa so pešcu, ki je nameraval prečkati vozišče, čeprav tam ni prehoda za pešce, narekovale posebno pazljivost tako pred začetkom prečkanja kot tudi med samim prečkanjem.
Presoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Nevarnost relativno pogostih epileptičnih napadov posega na vsa področja tožnikovega življenja in udejstvovanja in ga omejuje pri izbiri življenjskih aktivnosti. Izvedenec je ocenil, da so te zmanjšane za 30 %. Ko pa se opisanim dejanskim ugotovitvam pridruži še okoliščina, da je ob škodnem dogodku bil tožnik star komaj 17 let in da bo težave, ki jih ima in zaradi katerih duševno trpi, moral prestajati vse življenje, se pokaže, da je sodišče druge stopnje podcenilo tako ugotovljene objektivne in subjektivne težave, kot tudi primerjavo s podobnimi primeri sodne prakse. Zato je revizijsko sodišče odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti zvišalo do zahtevanih 6.000.000 SIT, torej za 1.600.000 SIT.
ZKP člen 358, 358/1-1, 372, 372/1-1. ZKND Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 2, 3, 3/1-8.
kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - znaki kaznivega dejanja - abstraktni dejanski stan - konkretni dejanski stan - obstoj kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Očitek v uvodnem delu opisa kaznivega dejanja (abstraktni dejanski stan), da sta obsojenca nameravala pobegniti iz FLRJ v inozemstvo v sklopu organizacije, ki deluje z namenom porušenja obstoječe državne ureditve, predstavlja zgolj (nepopoln) povzetek abstraktnega zakonskega dejanskega stanu (2. člen ZKLD), ki pa v nadaljnjem opisu ni konkretiziran z navedbo dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj zatrjevanega namena. Takšen namen je tudi v obrazložitvi sodbe zgolj zatrjevan, vendar z ničemer izkazan.