izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - vinjenost - dokazno breme - zagovor - bolniški stalež - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalca ni nekakšen dokazni postopek. Delodajalec sam presodi, ali razpolaga z zadostnimi dokazi za utemeljitev razloga za izredno odpoved, pri čemer je na njegovi strani tudi dokazno breme utemeljenega razloga za izredno odpoved delavcu. Presoja tega, ali je delodajalec ob odpovedi "razpolagal z relevantnimi dokazi o očitani kršitvi" ali ne, je torej v presoji delodajalca samega in ne delavca. Bolniški stalež sam po sebi še ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora pred odpovedjo, saj so razlogi za stalež različni in vedno ne vplivajo na možnost zagovora.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
tatvina - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Velik obseg prisvojenih predmetov, zaradi katerega je bilo omajano zaupanje delodajalca do delavca, ni razlog, zaradi katerega bi bilo neupravičeno pričakovati, da bo delodajalec omogočil delavcu zagovor. Celo nasprotno, prav zaradi tega razloga bi delavec, ki mu grozi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi očitane tatvine, moral imeti možnost podati svoj zagovor, povedati kaj meni o očitku, kakšno je njegovo stališče do predvidenega ukrepa delodajalca, do okoliščin in podobno. Možnost delodajalca, da delavcu iz upravičenih razlogov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne omogoči zagovora, je treba razlagati restriktivno in v posameznih primerih ugotavljati, ali obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da od delodajalca ni mogoče (bi bilo neupravičeno) pričakovati, da bo delavcu omogočil to pravico.
Če delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od pravic delavca iz delovnega razmerja, ima po določbi 1. odstavka 204. člena ZDR delavec pravico pisno zahtevati, da delodajalec to kršitev odpravi. Šele če kršitev ni odpravljena, lahko delavec v 30. dneh zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Ker delavec ni postopal v skladu s 1. odstavkom 204. člena ZDR, niso bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe.
razporeditev delavca - izobraževanje v lastnem interesu - sofinanciranje izobraževanja
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka delavcu sofinancirala izobraževanje, ne pomeni, da je šlo za izobraževanje v njenem interesu in zlasti ne, da bi bila dolžna delavca razporediti v skladu s tako pridobljeno izobrazbo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu - odpravnina
V skladu s 3. odstavkom 90. člena ZDR delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga (ali razloga nesposobnosti), nima pravice do odpravnine, če mu delodajalec zagotovi možnost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, vendar samo pod pogojem, če se je drugi delodajalec v ponujeni pogodbi zavezal delavcu priznavati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu, tudi glede na delovno dobo pri prvem delodajalcu oziroma tako, kot da ne bi šlo za spremenjeno zaposlitev.
ZDR (1990) člen 89. ZTPDR člen 59, 59/3, 67, 67/3.
disciplinski postopek - društvo - upravičeni predlagatelj za uvedbo disciplinskega postopka - disciplinski organi - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - kvalifikatorne okoliščine
Sekretar društva nima pravnega položaja nosilca poslovodne funkcije. Pristojnosti, ki so sicer značilne za poslovodne organe gospodarskih organizacij, v društvih pripadajo predsedniku društva. Organi, ki so bili pristojni za izvolitev oziroma imenovanje organa, pristojnega za vložitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, so potrdili akt vložitve takšne zahteve zoper tožnika. Odločitev, da je bil disciplinski postopek zoper tožnika uveden na zahtevo upravičenega predlagatelja, je zato pravilna. Za odločitev o zastaranju je pomembno, kdaj je za kršitev zvedel organ, ki je pristojen za uvedbo disciplinskega postopka, ne pa kdaj so za to morda zvedeli drugi delavci ali celo kdo drug.
tožba za varstvo lastninske pravice - uporaba transformatorske postaje
Ker sporna dejanja tožene stranke temeljijo na dogovoru, ki je bil sklenjen s pravnim prednikom tožeče stranke (izgradnja transformatorske postaje je bila nujna prav zaradi njegovih potreb, saj stara postaja ni bila dovolj močna, da bi se z njo lahko priključil na nov poslovni kompleks), ne morejo biti protipravna. Po splošnih pogojih za dobavo električne energije, ki so veljali v času izgradnje transformatorske postaje in njene izročitve v upravljanje toženi stranki, je dobavitelj električne energije (tožena stranka) prevzel v svoja osnovna sredstva med drugim tudi transformatorsko postajo, in to brez povračila stroškov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - bivši sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ni tehtnega razloga za prenos pristojnosti, ko je ena od strank bivši sodnik stvarno in krajevno pristojnega sodišča.
prepovedan prehod čez državno mejo - poskus - pripravljalna dejanja - znaki kaznivega dejanja
Storilec, ki krene na pot z namenom nezakonitega prehoda državne meje, pa mu to prepreči aretacija, je začel izvrševati kaznivo dejanje, ne glede na oddaljenost od meje.
Obsojenec je res nameraval pobegniti v tujino, vendar neposredna uresničitev tega namena iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja, saj ni navedeno, kdaj, kje in na kakšen način je nameraval prestopiti državno mejo. Dejanje, kot je opisano in ugotovljeno, zato pomeni zgolj pripravljalno dejanje, ki po KZ iz leta 1951 ni bilo inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje.
Prevzemnik naročila ni prekoračil mej naročila, čeprav se je dogovoril za nižjo kupnino. Šteti je, da so naročitelji soglašali z dogovorjeno kupnino in z odmikom od naročila, saj so sami podpisali kupoprodajno pogodbo, za kakršno se je dogovoril prevzemnik naročila.
Neutemeljeno je revizijsko sklicevanje na nesorazmerje med opravljeno storitvijo in dogovorjenim plačilom, če se naročitelji na nesorazmernost plačila niso pravočasno sklicevali.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23480
ZKP člen 3, 371, 371/1-11, 372, 372-5.KZ člen 63, 68.URS člen 27.ZP-1 člen 7.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni razlogi - domneva nedolžnosti - postopek o prekršku - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - odvzem vozniškega dovoljenja
Sodišče prekorači pravico, ki jo ima po zakonu, če pri izreku kazenske sankcije upošteva okoliščino, ki jo zaradi domneve nedolžnosti ne bi smelo upoštevati.
Kaznivo dejanje, storjeno zaradi vinjenosti ter podatki o storilčevih kršitvah cestnoprometnih predpisov zaradi vinjenosti so lahko ustrezna podlaga za ugotovitev njegove nesposobnosti za varno upravljanje vozil.
Gre za različne terjatve na različnih pravnih in dejanskih podlagah, ko tožnik v zvezi s prometno nesrečo pri sodišču v Avstriji uveljavlja odškodninski zahtevek proti povzročitelju nesreče in njegovi zavarovalnici iz naslova zavarovanja odgovornosti in pri tukajšnjem sodišču zahtevke proti lastni zavarovalnici iz pogodbenega kasko in AO-plus zavarovanja.
Pri obravnavanju pogodbene odškodninske obveznosti iz zavarovalnih pogodb (kasko in AO-plus zavarovanje) se glede ugovora zastaranja terjatev uporabljajo določbe 380. člena ZOR o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah.
enotno dovoljenje za gradnjo - gospodarski objekt - pokrito gnojišče - skladnost s pogoji PUP - urbano naselje
V postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da je po določbi 5. alineje 10. člena Odloka o PUP v območjih urejanja z oznako S dovoljena gradnja gospodarskih objektov kot samostojnih objektov ali v kombinaciji s stanovanjskimi objekti.
ZOR člen 210. ZPP člen 18, 41, 212, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sodna pristojnost - zavrženje revizije - trditveno in dokazno breme - upravna pristojnost - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - namenska uporaba proračunskih sredstev - spor iz javno finančnega razmerja - neupravičena pridobitev - sodba presenečenja za stranke - dokazovanje
Stroga namembnost proračunskih sredstev, ki jih je tožeča stranka vložila v premoženje, ki je nato prešlo v last občine (iz katerega proračuna so ji bila ta sredstva dodeljena), izključuje obogatitveni zahtevek.
Pogodba med RS in RH o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-2.ZMZPP člen 97.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba hrvaškega sodišča - odškodninski spor - izključna pristojnost slovenskega sodišča
V postopku zaradi priznanja tuje sodne odločbe bi bil ugovor o nepristojnosti hrvaškega sodišča upošteven le, če bi to sodišče odločilo v zadevi, za katero bi bila podana izključna pristojnost slovenskega sodišča. To jasno izhaja iz 2. točke prvega odstavka 21. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. V odškodninskih sporih niti ZMZPP niti ZPP ne določata izključne pristojnosti slovenskega sodišča.
ZKP člen 9, 9/3, 192, 192/2, 205, 205/1, 272, 272/2.URS člen 13, 20.
pripor - sklep o podaljšanju pripora - omejitev trajanja pripora - vročitev sklepa o priporu - jezik v postopku - prevod pisanj - rok za pritožbo - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - uporaba milejšega ukrepa - begosumnosti - tujec - pravice tujcev
Sklep o podaljšanju pripora mora biti obdolžencu vročen pred potekom časa, ki je določen v prejšnjem sklepu o priporu. Obdolžencu ni bila nezakonito odvzeta prostost, če mu je bil sklep o podaljšanju pripora vročen v manj kot 24 urah po izteku časa, določenega v prejšnjem sklepu o priporu.
Inšpekcijski ukrep se izreče investitorju (lastniku zemljišča le v kolikor investitorja ni mogoče odkriti) in če je bil izrečen lastniku iz naknadnih listin pa izhaja kdo je bil investitor posega, je to lahko obnovitveni razlog.