Zahtevek za denacionalizacijo lahko vloži v prvi vrsti upravičenec, če pa je upravičenec umrl ali razglašen za mrtvega, pa upravičenje za uveljavljanje pravic iz ZDen v skladu s 15. členom ZDen pridobijo pravni nasledniki upravičenca.
ZUJIK člen 81, 142, 142/1, 142/3.ZUJIPK člen 55, 56, 57. ZUS člen 60, 60/1-4, 77, 77/2.
status zavoda v javnem interesu
Poleg društev lahko v skladu z 81. členom ZUJIK pridobijo status delovanja v javnem interesu tudi zavodi, zadruge, ustanove ipd., pri čemer se tudi pri teh organizacijskih oblikah glede delovanja v javnem interesu uporabljajo določbe ZUJIK, ki se nanašajo na društva v javnem interesu, in Zakona o društvih. Uveljavitev te določbe ni vezana na novi Zakon o društvih.
ZAzil člen 8, 8/1, 18, 27, 27/1-1, 27/1-3, 36, 36/5, 65. ZTuj člen 75.ZUP člen 6, 6/2, 6/3, 214, 214/5. ZUS člen38, 38/3, 59, 59/1.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti - prosti preudarek
Če je podan kateri od razlogov iz 1. odstavka 27. člena ZAzil, lahko upravni organ prosilcu za azil začasno omeji gibanje. O tem odloča po prostem preudarku. Pritožbeno sodišče ne dvomi v obstoj razlogov za omejitev gibanja in meni, da tožena stranka ni prekoračila namena tega ukrepa in je svoj preudarek ustrezno utemeljila.
Tožnikovi razlogi za azil so preveč pavšalni in nekonkretizirani, poleg tega pa tudi prijava domnevnega fizičnega napada sosedov Srbov (ki jih naj ne bi poznal) policiji, ki naj ne bi reagirala, niso verodostojni.
ZDRS člen 10, 19. ZUS člen 26, 28,28/3, 29, 29/2, 73.
državljanstvo RS - nepopolna vloga - obveznost predložitve dokazov - poseg v ustavno pravico - rok za vložitev tožbe
V postopku, uvedenem na zahtevo stranke, mora stranka sama predložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev za uveljavljano pravico. Kadar se vlaga tožba po 3. odstavku 1. člena ZUS zaradi posega v ustavne pravice z dejanjem, je potrebno tožbo vložiti v roku, določenem v 26. členu ZUS, ki teče od dneva storitve posamičnega dejanja.
azil - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek - preganjanje v izvorni državi - uporaba direktive
Verbalne žaljivke, provokativna dejanja, zmerjanje in le enkratni fizični napad sosedov Srbov na prvega tožnika, Albanca na Kosovu, ki je napad prijavil policiji, ki je uvedla preiskavo, ne pomenijo preganjanja, ki se je kot pravni standard uveljavil v upravno-sodni praksi.
ZDR člen 73, 73/1, 116, 116/3. Direktiva Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetijali obratov člen 1.
bolniški stalež - sprememba delodajalca - prenos gostinskega obrata
Pogodbeni prenos delujočega gostinskega lokala z ločenim obračunom se šteje za prenos dela podjetja na podlagi pravnega posla v smislu 1. odstavka 73. člena ZDR, ki je imel za posledico spremembo delodajalca oziroma prehod pogodbenih in drugih pravic delavcev, ki so bili na dan prenosa zaposleni pri toženi stranki in so redno delali na delovnih mestih v tem obratu, na delodajalca - prevzemnika. Ker pogodbene in druge pravice iz delovnega razmerja na delodajalca - prevzemnika preidejo po samem zakonu, odsotnost tožnika zaradi bolniškega staleža ni mogla vplivati na realizacijo prehoda njegovih pravic iz delovnega razmerja na delodajalca - prevzemnika.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodelovanje sindikata - neutemeljen odpovedni razlog - postopek zoper delodajalca pred upravnim organom
Ker je obstojal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in je tožena stranka izpolnila bistvene formalne zahteve za zakonitost odpovedi (86. in 87. člen ZDR), ni dokazano, da bi predhodno obračanje tožnice na delovno inšpekcijo kakorkoli vplivalo na podano odpoved.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - identiteta med zahtevo za uvedbo postopka in disciplinsko odločbo
Vprašanje zastaranja vodenja disciplinskega postopka se povezuje z zahtevo po natančni vsebinski, časovni in pravni opredelitvi disciplinskih kršitev. Takšna opredelitev in s tem obličnost zahteve in disciplinske odločbe je potrebna ne samo zaradi individualizacije dejanja, temveč tudi zato, ker so na očitane kršitve vezane tudi druge pravne posledice, med drugim tudi nadaljevanje ali ponavljanje kršitev ter vprašanje zastaranja.
revizija - razlogi za revizijo - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Tožnik uveljavlja nedovoljeni revizijski razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Vprašanje vzrokov za tožnikovo nezmožnost za delo je v celoti le dejansko vprašanje, ki ga je sodišče ugotovilo na podlagi medicinske dokumentacije in drugih listin v spisu ter predvsem z zaslišanjem tožnikove osebne zdravnice.
Ker ugotovljene okoliščine omogočajo pozitivno prognozo v zvezi s tožnikovim delom (t. j. da z morebitnimi strokovnimi konflikti, ki so lahko tudi pozitivni, v bodoče ne bo več nekritično obremenjeval vsakodnevnih delovnih kontaktov z nadrejenimi delavci in bo redno odrejena dela pravočasno opravljal), se lahko štejejo za takšne olajševalne okoliščine, ki jih disciplinski organi tožene stranke neutemeljeno niso upoštevali in zaradi katerih se je sodišče utemeljeno odločilo za pogojno odložitev izrečenega disciplinskega ukrepa.
prenehanje delovnega razmerja - skrajšani delovni čas - neopravičen izostanek z dela
Tožniku je bila po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju priznana štiriurna upravičena odsotnost z dela zaradi bolezni, za preostale štiri ure dnevno pa je bil dela zmožen v okviru omejitev invalidnosti III. kategorije, ki jih je tožena stranka spoštovala. Ker je bil tožnik neupravičeno odsoten z dela v tako določenem skrajšanem delovnem času več kot pet zaporednih delovnih dni, mu je delovno razmerje zakonito prenehalo.
ZPP člen 7, 212, 215. ZDDO člen 45, 45/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9.
Dokazno breme in prevalitev dokaznega bremena je urejeno pretežno v procesnem pravu (predvsem v ZPP), v delovnem pravu (prevalitev dokaznega bremena na delodajalca) pa pretežno v materialno pravnih predpisih (Konvencija št. 158 Mednarodne organizacije dela o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, ZDR/90, ZDR/02). Če je delodajalec - po načelih prevalitve dokaznega bremena - dokazal obstoj resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja, ni pomembno, kaj je v zvezi z dokaznim bremenom oziroma njegovo prevalitvijo v obrazložitvi sodbe navedlo sodišče prve ali druge stopnje.
S tem, ko pritožnik navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da od odločitve revizijskega sodišča ni mogoče pričakovati odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zoper sklep o nedopustitvi revizije. Ni podan pritožbeni razlog v smislu določb 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 v zvezi z 2. alineo 1. odstavka tega člena, če pritožnik ni navedel konkretnih odločitev Vrhovnega sodišča RS, s katerimi bi dokazal trditve o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Enako velja glede očitka neenotne sodne prakse tudi za konkretne odločitve sodišča druge stopnje. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišča druge stopnje in le pavšalno sklicevanje na neenotnost sodne prakse ne more biti razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa o nedopustitvi revizije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - splošni akt delodajalca
Sprejem pravilnika o notranji organizaciji in delovnih razmerjih tožene stranke ni bil pravna podlaga za določitev tožnika kot presežnega delavca in tudi ne pogoj za to, ampak je bil le posledica odločitve skupščine o zmanjšanju števila delovnih mest oziroma števila delavcev na posameznih delovnih mestih. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi konkretnemu delavcu je v 1. alineji 1. odstavka 88. člena ZDR opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, vezan pa je na ekonomske, organizacijske, tehnološke, strukturne ali podobne razloge na strani delodajalca. Gre torej za dvoje razlogov, na katera veže zakon različne roke.
Delovno razmerje ni prenehalo v skladu z ZTPDR in ZDR/90, če je delodajalec na listino, ki jo je delavec ob sklenitvi delovnega razmerja prazno le podpisal, pozneje vpisal datum in predlog delavca za sporazumno prenehanje delovnega razmerja.
odpovedni rok - uvedba kazenskega postopka - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Zmotno je stališče, da je potrebno proti delavcu, ki se mu očita kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja, uvesti tudi kazenski postopek. Delovno sodišče ob presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR samo preizkusi, ali ima očitana kršitev znake kaznivega dejanja, ne glede na to, če zoper delavca ni bil uveden kazenski postopek. Določba 177. člena ZDR o pisni obdolžitvi pred zagovorom služi temu, da se delavec seznani z očitki kršitve pogodbenih in drugih obveznosti in pripravi svojo obrambo. Namenjena je torej varstvu delavca v postopku izredne odpovedi. To pa delavcu tudi le v primeru ustne seznanitve z očitano kršitvijo pogodbene in druge obveznosti ne preprečuje, da brez pripomb in ugovorov poda zagovor. Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (za razliko od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) opredeljuje tudi takojšnje prenehanje pogodbenega razmerja. Ta pogoj ni podan, če delodajalec kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Na ta način delodajalec, kljub obstoju razlogov za izredno odpoved, pritrdi možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma pokaže interes za nadaljevanje, s tem pa ravna v nasprotju z institutom izredne odpovedi.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - neuspešno opravljeno poskusno delo
Pri razlogu neuspešno opravljenega poskusnega dela pomeni "pisno obdolžitev" smiselno ocena poskusnega dela, torej pisna utemeljitev odpovednega razloga. Ta mora biti delavcu vročena pred odpovedjo, omogočen pa mu mora biti tudi zagovor. Tožnik zagovora ni neutemeljeno zavrnil, saj ga tožena stranka na zagovor niti ni vabila po postopku, kot je predpisan v ZDR.