zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - pripor - pogoji za pripor - ponovitvena nevarnost - razlogi o odločilnih dejstvih
Izpodbijani sklep vsebuje razloge tako glede realne nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, ki je takšna, da pomeni ogrožanje varnosti ljudi, kot tudi načela sorazmernosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23397
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 25.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - obrazložitev dokazne presoje - odgovor na pritožbene navedbe - razlogi o odločilnih dejstvih - sostorilstvo
Zahteva za varstvo zakonitosti je samostojno pravno sredstvo. Zato se pri odločanju o njej Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje in jih zadostno utemelji in se torej ni mogoče sklicevati na razloge v drugih vlogah in teh Vrhovno sodišče ne more obravnavati.
Čeprav sta predlagana dokaza materialnopravno relevantna, ju zahteva zgolj z nekonkretiziranimi navedbami, v katerih se sklicuje na možnost, ne da bi to podprla s konkretnimi dejstvi in okoliščinami, ni utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23436
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-1, 420, 420/2, 427.KZ člen 11.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - silobran - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Za kršitev kazenskega zakona gre samo takrat, ko sodišče nepravilno uporabi neko kazensko materialno določbo ali če določbe, ki bi jo moralo uporabiti ne uporabi.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - upravičena oseba - subsidiarni tožilec
Upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti so v zakonu našteti taksativno, med njimi pa ni oškodovanca kot tožilca (subsidiarnega tožilca).
Če sodišče oceni, da je mnenje izvedenca jasno in popolno in podano po pravilih stroke, stranke pa neposrednega zaslišanja izvedenca ne zahtevajo, oziroma soglašajo z branjem pisnega izvedenskega mnenja, se ta dokaz izvede le na ta način. Ob danem soglasju stranke tako sodišče ne more kršiti določb ZKP (npr. pravica do obrambe).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS23450
ZKP člen 201, 201/1-3, 361, 361/1, 361/6.ZIKS-1 člen 18, 18/3, 20, 20/1.
pripor - obstoj pripornega razloga - ponovitvena nevarnost - odprava pripora - nastop kazni zapora - prejem poziva
Sodišče je dolžno pripor odpraviti, če oceni, da ta ni več sorazmeren ukrep s tisto dobrino, ki naj se s priporom zavaruje. V konkretnem primeru je preiskovalni sodnik zoper osumljenca pripor odredil pred dnem domnevnega nastopa kazni osumljenca, zato pri odločanju o odreditvi pripora okoliščina, da je osumljenec takrat že imel poziv za nastop kazni, ni mogla imeti nobene teže.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazni - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - zahteva za izločitev
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti se presoja zakonitost kazni, ne pa njena primernost.
alternativna vzročnost - zahteva za izdajo začasne odredbe - odškodninska odgovornost upnika
Odškodninska odgovornost upnika zaradi tega, ker je zahteval izdajo začasne odredbe zoper dolžnika, je mogoča.
Če obstajata za nastanek škode dva alternativna vzroka, in je tožena stranka v vzročni zvezi le z enim od obeh, je odškodninska odgovornost tožene stranke izključena. Razlog za to je, da bi škoda nastala celo, če bi ne bilo vzroka, s katerim je tožena stranka v vzročni zvezi.
Za koncesijsko pogodbo je mogoče smiselno uporabiti določbe zasebnega pogodbenega prava.
Ker je za tožečo stranko nastala škoda zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, je pravni temelj za njen zahtevek prvi odstavek 262. člena ZOR in ne prvi odstavek 154. člena ZOR.
spor o pristojnosti - spori v zvezi s stečajnim postopkom - krajevna pristojnost
Spor v smislu 63. člena ZPP ne nastane takrat, ko se začne pravdni postopek. Spor nastane takrat, ko nastanejo dejstva, na katera se opira terjatev tožeče stranke.
Zveza s stečajnim postopkom je podana, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Takšna zveza obstaja zlasti, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana, in zato upnik uveljavlja terjatev v pravdnem postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - sodni register - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa
Pravni interes za sodno varstvo kot procesna predpostavka mora biti podan za vsebinsko obravnavo tožbe (na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register). Pravni interes je v ugotovitvi, da bi ugoditev zahtevku tožeče stranke zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Gre za pravno korist, to je materialna korist, ki temelji na pravnem predpisu. Če je ta podana, tožeči stranki ni mogoče odreči pravice do meritorne odločitve.