Tožeča stranka ima blokirana oba transakcijska računa, čisti poslovni izid v letu 2010 izkazuje izgubo v višini 181.840,00 EUR, ki se je v poslovnem letu 2011 povečala na 646.498,00 EUR, medtem ko znesek kratkoročnih obveznosti presega znesek kratkoročnih terjatev za skoraj dvakratni znesek. Tožeča stranka torej nima zadosti sredstev za plačilo sodne takse za pritožbo in jih tudi ne more zagotoviti, ne da bi pri tem ogrozila svojo dejavnost.
OZ člen 1050, 1054, 1054/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
dokončni obračun - izvensodna poravnava - uporaba posebnih gradbenih uzanc
Dokončni obračun ima naravo zunaj sodne poravnave v smislu 1050. člena OZ. Tudi če je tožeča stranka imela kak zadržek, ta ni bil izražen, z dopisom pa je izrazila voljo, da sprejme plačilo pogodbene kazni in odškodnine.
ZVNDN člen 105, 105/1. ZJU člen 25, 15/1, 27, 27/2, 39, 39/2. ZDR člen 4.
obstoj delovnega razmerja - javni uslužbenci - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pogodba o delu - elementi delovnega razmerja - nepretrgano opravljanje dela - študentsko delo
Tožnica se je v spornem obdobju vključila v organiziran delovni proces pri toženi strank. Delo je opravljala vsak delovni dan, v delovnem času tožene stranke, z jasno opredeljenimi delovnimi nalogami in v prostorih tožene stranke, vključena v delovni proces tožene stranke in v sodelovanju z ostalimi delavci tožene stranke. Tožnica je delo finančnika opravljala za plačilo, osebno, nepretrgoma ter po navodilih in nadzorom tožene stranke. Glede na navedeno so bili v spornem obdobju podani vsi elementi delovnega razmerja, v smislu določbe prvega odstavka 4. člena ZDR. Krajše prekinitve med posameznimi pogodbami o delu ne pomenijo, da ni šlo za nepretrgano opravljanje dela v smislu definicije delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR.
Za priznanje delovnega razmerja je, ob ugotovitvi elementov delovnega razmerja, potrebno tudi, da delavec izpolnjuje formalne pogoje za delovno razmerje za določeno delovno mesto.
Okoliščina, da je tožnica pretežni del časa, ko je delo opravljala na podlagi pogodb o delu, imela status študenta, sama po sebi ne predstavlja ovire za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja.
ZDR člen 6, 6.a, 214, 214/7. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1.
študent - študentsko delo - plačilo za delo - delo študentov - dolžnost izpolnitve obveznosti - poseg v osebnostne pravice - odškodninska odgovornost - duševne bolečine - trditvena podlaga - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožnik je bil s strani tožene stranke izbran za delo v predstavništvu v tujini za čas predsedovanja Slovenije EU. Tožena stranka je tožnika pred nastopom dela obvestila, da mu za študentsko delo kot slovenskemu študentu, ki študira v Švici, ne bo zagotovljena in plačana nastanitev v tujini in tudi ne drugi stroški, razen nagrade za delo. Ker se tožnik s toženo stranko ni dogovoril za povrnitev navedenih stroškov, je tožnikov zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
Tožnik ob uveljavljanju zahtevkov zaradi okrnitve dobrega imena in časti, zaradi okrnitve svobode in zaradi kršitve osebnostne pravice do dostojanstva ni zatrjeval, da je duševno trpel zaradi domnevnih posegov v njegovo osebnostno sfero. Zaradi pomanjkanja trditev o subjektivnem elementu nepremoženjske škode je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
Tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu v zvezi z domnevnim trpinčenjem na delovnem mestu. Zgolj splošno je navajal, da naj bi bil žrtev zbadljivk zaradi brade in motorja ter da je bil deležen posmehovanja, ker ne izhaja iz bogate družine ter da ga je večina sodelavcev ignorirala in onemogočala v delovnem okolju. Zato tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STATUSNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0077021
ZPP člen 181, 181/3, 184, 185, 185/1, 186. ZFPPIPP člen 442, 442/1. ZPUOOD člen 18. ZGD člen 230, 430, 431, 431/1, 431/2. OZ člen 40, 40/2, 86, 86/1.
pravni interes za pritožbo – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – pravno nasledstvo – enotno sosporništvo – sprememba tožbe – vmesni ugotovitveni zahtevek– pravni interes za ugotovitveno tožbo – ničnost prodajne pogodbe – nemoralnost – smisel ničnostne sankcije
Ker v konkretnem primeru ne gre za denarno terjatev, ki bi jo upnik lahko uveljavljal na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, se postopek zoper drugo toženko ne bo nikoli več mogel nadaljevati. Ob ugotovitvi, da je drugo toženka z izbrisom iz sodnega registra prenehala in nima pravnih naslednikov, tožnik tako nima več pravnega interesa za pritožbo, ker zoper drugo toženko ne more več doseči ugodnejšega izida, kot je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Čeprav sta toženki enotni sospornici, pa se lahko v razmerju do prvo toženke še vedno odloča o pritožbi, saj ima tožnik kljub prenehanju obstoja drugo toženke še vedno interes, da se odloči o njegovem zahtevku in posledično tudi o njegovi pritožbi.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja oziroma neobstoja dejstev.
Pri presoji ničnosti je treba ugotavljati, ali bo z ničnostjo vzpostavljeno stanje, ki ga (moralna oziroma zakonska) norma želi in v primeru, da ničnost ne pripomore k rešitvi nedovoljenega stanja, poiskati v okviru zakonskih možnosti drugo primerno rešitev. Čeprav je glede na potek sklepanja kupoprodajne pogodbe in vrsto indicev celoten posel nemoralen, bi ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe zaradi kršitve moralnih načel ustvarila več negativnih posledic, kot bi jih odpravila, zaradi česar izrek ničnostne sankcije ne bi bil smiseln.
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je posledično potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh.
nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine – res iudicata
Nov predlog za oprostitev plačila sodne takse je tožeča stranka utemeljevala z drugimi oziroma dodatnimi okoliščinami, zato ne more iti za stvar, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-4, 71, 71/1, 71/2, 79, 102. ZPP člen 213, 213/2.
obrazloženost ugovora - ugovorni razlog - sprememba firme pravne osebe - izvedba dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - načelo kontradiktornosti - odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda
Vložena ustavna pritožba zoper sodbo, ki je izvršilni naslov, ne predstavlja ugovornega razloga, ki bi preprečeval izvršbo.
Sodišču prve stopnje ni treba obrazložiti svoje odločitve, da ne bo izvajalo dokazov, ki jih je dolžnica predlagala za neodločilna dejstva, saj sodišče odloča le o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev. Neizvedba dokazov, predlaganih za dokazovanje pravno nepomembnih (neodločilnih) dejstev, pa je logična posledica ugotovitve sodišča, da so določena dejstva pravno nepomembna, ki je sodišču prve stopnje ni treba posebej izrecno pojasniti.
Glede na to, da ob vložitvi revizije tožnik plačila sodnih taks ni bil oproščen in je taksna obveznost zanj nastala, ni mogoče uporabiti določila četrtega odstavka 13. člena ZST-1. To pa pomeni, da lahko ob vložitvi revizije ponovno zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks, če so se spremenile okoliščine glede pogojev potrebnih za oprostitev.
Iz določb 248. člena ZFPPIPP ne izhaja, da bi bilo v primeru odpovedi najemne pogodbe potrebno izdati še soglasje, tako kot to velja v primeru odstopa dolžnika od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.
Od najemne pogodbe upravitelj odstopi z uresničitvijo tako imenovanega (enostranskega) oblikovalnega upravičenja - uresničitvijo odpovedne pravice, ne da bi bilo za to potrebno sprožiti kakršen koli dodatni sodni postopek.
Oblikovalno upravičenje pomeni pravico subjekta, da z enostranskim oblikovalnim ravnanjem samostojno oblikuje razmerje, ki obstaja med njim in drugim pravnim subjektom (v tej zadevi pritožnikom).
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076773
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 87, 87/3. ZGD-1 člen 31, 31/2.
osebni stečaj - zastopanje na naroku - pooblaščenec, ki ni odvetnik - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - podružnica
Ker pooblaščenka vlagatelja ugovora ni odvetnica, ni pa jasno, ali ima opravljen pravniški državni izpit, tudi ni jasno, ali je lahko na naroku zastopala vlagatelja ugovora.
umik predloga za izvršbo - izvršba na podlagi verodostojne listine - pravni interes dolžnika
Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku je odvisna od faze, v kateri se postopek v tistem trenutku nahaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076803
ZPP člen 214, 454, 454/2. OZ člen 468, 468/1.
spor majhne vrednosti – izdaja odločbe brez naroka – prodajna pogodba – stvarna napaka – jamčevalni zahtevki – znižanje kupnine – notifikacija – odprava napake
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in na zahtevo za izvedbo naroka ni mogoče sklepati iz drugih procesnih dejanj stranke.
Jamčevalni zahtevki iz prvega odstavka 468. člena OZ imajo (za prodajalca) naravo alternativne obveznosti. Če je prodajalec na podlagi odgovornosti za stvarne napake opravil pravilno izpolnitev, kupec v zvezi z isto napako ne more več uveljavljati drugih jamčevalnih zahtevkov, saj so ti prenehali.
Če ločitveni upnik mnenja ne obrazloži, sodišče pri odločanju lahko upošteva le okoliščine, ki jih je v predlogu navedel upravitelj. V kolikor namreč sodišče ni seznanjeno s stališčem ločitvenega upnika, ki poda negativno mnenje, nima nobenega razloga, da navedbam upravitelja ne bi sledilo.
odškodninska odgovornost - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - odprava napake v distribucijskem omrežju – izpad električne energije - skrbnost dobrega strokovnjaka – zavarovanje pred odgovornostjo
Da bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, ali je zavarovanec tožene stranke svoje obveznosti ustrezno opravil, bi moralo sprejeti tudi materialnopravni zaključek o tem, da je pri iskanju in odpravi napake ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Le v primeru pozitivnega odgovora na to vprašanje bi lahko izključilo njegovo odgovornost za škodo, ki je nastala tožeči stranki zaradi več urnega izpada električne energije.
postopek osebnega stečaja – končanje stečajnega postopka – odpust obveznosti – pravnomočnost
ZPP določa, da pravnomočna odločitev veže tako stranke postopka kot sodišče. Njegova pravila se smiselno uporabljajo tudi za postopke zaradi insolventnosti.
Predlog za odpust obveznosti je bil pravnomočno zavrnjen, v tem postopku osebnega stečaja pa ni pričakovati oblikovanja stečajne mase, iz katere bi se lahko poplačali upniki, kar navaja tudi dolžnik v pritožbi. Zato je pravilna odločitev, da se stečajni postopek konča, upravitelja razreši in ugotovi neplačane obveznosti, katerih plačilo naloži dolžniku.
spor majhne vrednosti – priglasitev stroškov po prejemu sodbe – pravočasnost priglasitve stroškov
Ker je to, ali se bo o tožbi odločilo brez oprave naroka, odvisno (tudi) od aktivnosti nasprotne stranke, tožeča stranka ni dolžna predvidevati, da toženka te pravice morda ne bo izkoristila in stroške zato priglašati že v pisnih vlogah. Njena zahteva za povračilo stroškov, ki jo je dala dva dneva po prejemu sodbe, je zato pravočasna.
zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - nepoprava vloge - odprava neskladja v izreku sklepa – napačen zapis datuma zavržene vloge
Ker izrek sklepa glede označbe datuma zavržene vloge nasprotuje razlogom, iz spisovnih podatkov pa je razvidno, da je bila predmet odločanja vloga z dne 23.5.2013, je neskladje mogoče odpraviti na drugi stopnji.
Pravilno je odločilo sodišče prve stopnje, ko je zavrnilo prošnjo obsojenca za odložitev izvršitve kazni zapora saj se sme odložiti izvršitev kazni zapora le obsojencu, ki je na prostosti.
odvetniški stroški v postopku prisilne hospitalizacije - odmera nagrade - običajen ali večji obseg dela
Odločanje o odvetnikovi nagradi v postopku prisilne hospitalizacije je odvisno od dejansko opravljenih dejanj v vsakem primeru posebej. Nagrada se praviloma odmeri po 2. točki tar. št. 3101, tar. št. 3100 pa je potrebno uporabiti, kadar dejanske okoliščine kažejo na to, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega.