OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070382
OZ člen 131, 179.
odškodnina – kršitev pogodbe – civilni delikt – protipravno ravnanje – neupravičeno zaračunana provizija – razžalitev dobrega imena in časti
Pogoj za zatrjevani civilni delikt je, da ne gre za subjektivno dojemanje kršitve, temveč mora biti podana protipravnost ravnanja v objektivnem pogledu.
OZ člen 311, 316, 316–2. ZFPPIPP člen 271, 272, 275.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - pogodba o odstopu terjatev v zavarovanje – pobot – nepristna hramba - zapadlost terjatve
Ne more se pobotati terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo. Banka tako ne more pobotati prilivov na transakcijski račun svoje stranke s svojo terjatvijo do stranke. Pogodba o vodenju transakcijskega računa ima namreč pravno naravo denarnega depozita, torej nepristne hrambe imetnikovega denarnega dobroimetja.
Pri presoji legitimacije tožeče stranke za izterjavo nadomestila je bistveno, da s kolektivnim upravljanjem v sámo avtorsko pravico ni poseženo. Upravičenja, tako moralna kot materialna, kljub kolektivnemu upravljanju (pa naj bo mandatno razmerje urejeno na podlagi pogodbe ali zakona) ostanejo avtorju. Kolektivna organizacija je sicer več kot zgolj zastopnik avtorjev, vendar pa še vedno zgolj skrbnik tujih (avtorjevih) pravic, kajti svojo dejavnosti opravlja za avtorjev račun.
Uporabnik, ki v Sloveniji uporablja glasbo, je torej tožeči stranki dolžan plačati nadomestilo; če je s tožečo stranko sklenil pogodbo o uporabi avtorskih del, na podlagi pogodbe, sicer pa na podlagi zakona zaradi prikrajšanja avtorjev oz. tožeče stranke (zunanje razmerje).
razlaga pogodb – odstopno upravičenje – kavza – in dubio pro auctore – založniška pogodba
Odločilno dejstvo, od katerega je odvisno odstopno upravičenje namreč ni to, ali je prišlo do morebitne delne neizpolnitve, marveč to, da iz delne neizpolnitve in ostalih okoliščin jasno izhaja, da obveznosti ne bodo izpolnjene.
Ustno založniško pogodbo (sporna določila) je treba razlagati v korist avtorja (in dubio pro auctore).
povzročitev škode – padec s kolesom – deljena odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah
Glede na dobro preglednost cestišča bi se tožnica poškodbam na cesti lahko izognila, če bi na odsek pripeljala s prilagojeno hitrostjo. Njen prispevek k nastali škodi je 30%.
Medtem ko primarni strah predstavlja neposredno afektivno reakcijo na nevaren dogodek, je sekundarni strah bojazen za izid zdravljenja oziroma skrb pri oceni in predvidevanju neugodnih posledic v nadaljnjem življenju.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-1, 19, 19/1, 19/2, 24, 24/1. ZPP člen 190, 190/1.
izvršilni naslov - razlaga izvršilnega naslova - notarski zapis - kvalificirana listina - listina o prehodu terjatve - izvršljiva sodna odločba - izvršljivost odločbe - sodba sodišča prve stopnje - sodba sodišča druge stopnje - čas nastanka izvršilnega naslova - sprememba upnika - cesija - pogodba o odstopu terjatve v zavarovanje - odtujitev pravice - zmotna uporaba materialnega prava
Če sodišče druge stopnje spremeni odločitev sodišča prve stopnje, je izvršilni naslov vselej sodba sodišča prve stopnje in to z vsebino, kot jo da sodba sodišča druge stopnje.
Določbo prvega odstavka 24. člena ZIZ je treba razlagati tako, da so v izvršilnem postopku relevantne le tiste listine, ki izkazujejo prehod terjatve oziroma obveznosti, ko je izvršilni naslov že bil izdan, vendar še pred vložitvijo predloga za izvršbo.
Določbe procesnega prava je treba interpretirati tako, da se zagotovi učinke razpolaganj na materialnopravnem področju.
Ker je plačilo prispelo na podračun sodišča dne 10. 9. 2013, bi moralo na podlagi določbe prvega odstavka 6.b člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 sodišče prve stopnje šteti tako plačilo za pravočasno.
nagrada izvedenca - nepopolno mnenje – razrešitev izvedenca - nezmožnost podaje mnenja
Ni pravilno, da sodišče zato, ker izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljeno vprašanje, tega razreši in mu odvzame pravico do nagrade za opravljeno delo.
Ker vabila tožeča stranka ni prejela najmanj 15 dni pred določenim narokom za glavno obravnavo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
določitev stikov - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku
Na račun hitrosti postopka, čemur je sicer namenjen sistem prekluzij in sankcije za pasivno stranko, ni mogoče okrniti možnosti, da se koristi mladoletnih otrok v postopkih, v katerih so udeleženi ali prizadeti, optimalno ugotovijo in zagotovijo.
preložitev naroka za glavno obravnavo - razlogi na strani odvetnika stranke - separatni stroški
Golo sklicevanje na ponovno vložitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne predstavlja opravičljivega razloga, da tožnik odvetnika ni mogel pravočasno pooblastiti za zastopanje na naroku, s tem pa po presoji pritožbenega sodišča tudi ni bilo razloga za preložitev naroka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078344
ZASP člen 72, 72/2, 146, 153, 153/1, 158, 168, 168/1, 168/2. ZPP člen 185. ZPreZP člen 11.
sprememba tožbe – aktivna legitimacija – civilna kazen po ZASP – uporaba tarife iz skupnega sporazuma – huda malomarnost – skrbnost – odškodnina za stroške terenske kontrole
Kolektivne organizacije so aktivno legitimirane za uveljavljanje varstva svojih članov iz ZASP pred sodišči na podlagi drugega odstavka 72. člena ZASP.
Civilno kazen po ZASP lahko zahteva tisti, čigar pravica je bila kršena namerno ali iz hude malomarnosti, in sicer ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.
POPRAVA KRIVIC – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070378
ZPKri člen 35, 35/1, 35/2. OZ člen 180.
poprava krivic – neupravičeno obsojena oseba – obseg pravice do odškodnine – priznanje statusa bivšega političnega zapornika – škoda zunanjega izvora
Izplačilo odškodnine na podlagi ZPKri izključuje pravico neupravičeno obsojene osebe do odškodnine na podlagi določb ZKP.
Za presojo, ali gre za t.i. škodo lastnega ali škodo zunanjega izvora, je odločilno, kaj je pravno upoštevni vzrok zatrjevane škode, to pa je v obravnavanem primeru neupravičena obsodba tožničinega očeta – in ne tožnice.
postopek osebnega stečaja – končanje stečajnega postopka – odpust obveznosti – pravnomočnost
ZPP določa, da pravnomočna odločitev veže tako stranke postopka kot sodišče. Njegova pravila se smiselno uporabljajo tudi za postopke zaradi insolventnosti.
Predlog za odpust obveznosti je bil pravnomočno zavrnjen, v tem postopku osebnega stečaja pa ni pričakovati oblikovanja stečajne mase, iz katere bi se lahko poplačali upniki, kar navaja tudi dolžnik v pritožbi. Zato je pravilna odločitev, da se stečajni postopek konča, upravitelja razreši in ugotovi neplačane obveznosti, katerih plačilo naloži dolžniku.
OZ člen 1050, 1054, 1054/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
dokončni obračun - izvensodna poravnava - uporaba posebnih gradbenih uzanc
Dokončni obračun ima naravo zunaj sodne poravnave v smislu 1050. člena OZ. Tudi če je tožeča stranka imela kak zadržek, ta ni bil izražen, z dopisom pa je izrazila voljo, da sprejme plačilo pogodbene kazni in odškodnine.
Glede na to, da ob vložitvi revizije tožnik plačila sodnih taks ni bil oproščen in je taksna obveznost zanj nastala, ni mogoče uporabiti določila četrtega odstavka 13. člena ZST-1. To pa pomeni, da lahko ob vložitvi revizije ponovno zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks, če so se spremenile okoliščine glede pogojev potrebnih za oprostitev.
Intervenientki nista pojasnili, kako bi uspeh tožene stranke v pravdi pripomogel h končanju postopkov v njuno korist oziroma kako bi imel uspeh tožeče stranke negativen učinek na njune pravice, zato je bil predlog za vstop v pravdo utemeljeno zavrnjen.