Določitev preživnine ni matematično opravilo. Prvič zato, ker celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike in denarnih enot. Drugič zato, ker se v okviru razporeditve preživninskega bremena med oba starša upoštevajo tudi dejavniki, ki so povsem nenumerične in nematerialne narave. Takšno je na primer dejstvo, da eden od staršev skrbi za varstvo in vzgojo otroka. Tretjič zato, ker potrebe niso stalne. En dan so takšne, drug dan so drugačne. En mesec so stroški takšni, drug mesec drugačni. Četrtič zato, ker cena za zadovoljitev potreb (na primer cena obleke, prevozov, hrane …) prav tako variira skozi čas ter ni nekaj, kar bi bilo za vse čase določeno in enako. Petič pa zato, ker je potrebam mogoče zadostiti le v tolikšni meri, kot to omogočajo dohodki staršev. Tu mora sodišče najti ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb na eni strani ter obremenitvijo preživninskega zavezanca, ki mu jo naloži, na drugi strani.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078344
ZASP člen 72, 72/2, 146, 153, 153/1, 158, 168, 168/1, 168/2. ZPP člen 185. ZPreZP člen 11.
sprememba tožbe – aktivna legitimacija – civilna kazen po ZASP – uporaba tarife iz skupnega sporazuma – huda malomarnost – skrbnost – odškodnina za stroške terenske kontrole
Kolektivne organizacije so aktivno legitimirane za uveljavljanje varstva svojih članov iz ZASP pred sodišči na podlagi drugega odstavka 72. člena ZASP.
Civilno kazen po ZASP lahko zahteva tisti, čigar pravica je bila kršena namerno ali iz hude malomarnosti, in sicer ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.
nagrada izvedenca - nepopolno mnenje – razrešitev izvedenca - nezmožnost podaje mnenja
Ni pravilno, da sodišče zato, ker izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljeno vprašanje, tega razreši in mu odvzame pravico do nagrade za opravljeno delo.
spor o dejstvih - prekinitev postopka - oporoka - vprašanje oporočne sposobnosti - sporen podpis
Razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljičine oporočne nesposobnosti in ugotovitev neveljavnosti zaradi nespoštovanja obličnosti pri njeni sestavi bosta lahko dosegli pritožnici, ki veljavnosti oporoke ne priznavata; če bosta zatrjevane pomanjkljivosti uspeli dokazati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070382
OZ člen 131, 179.
odškodnina – kršitev pogodbe – civilni delikt – protipravno ravnanje – neupravičeno zaračunana provizija – razžalitev dobrega imena in časti
Pogoj za zatrjevani civilni delikt je, da ne gre za subjektivno dojemanje kršitve, temveč mora biti podana protipravnost ravnanja v objektivnem pogledu.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074165
SZ člen 111, 113, 114, 147. OZ člen 20, 20/1, 21.
sklenitev najemne pogodbe – sklenitev prodajne pogodbe – kontrahirna dolžnost – imetništvo stanovanjske pravice – pismo o nameri – pogajanja – dejansko izvrševanje najemne pogodbe
Po določbah SZ so lastniki stanovanj dolžni skleniti prodajno oziroma najemno pogodbo z občani, ki so imeli stanovanjsko pravico na stanovanju, te pa tožnik ni imel.
Pismo o nameri sodi v fazo pogajanj, pogajanja pa ne zavezujejo.
določitev stikov - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku
Na račun hitrosti postopka, čemur je sicer namenjen sistem prekluzij in sankcije za pasivno stranko, ni mogoče okrniti možnosti, da se koristi mladoletnih otrok v postopkih, v katerih so udeleženi ali prizadeti, optimalno ugotovijo in zagotovijo.
Dopustna je tožba tožeče stranke, s katero zahteva ugotovitev, da pogodbeno razmerje med pravdnima strankama na podlagi sklenjene pogodbe za opravljanje lekarniške dejavnosti št. 2/99, velja. Od rešitve tega vprašanja je odvisen njen status koncesionarja, zato ima pravni interes za tako tožbo.
Položaja zasebnikov (lekarnarjev) ni mogoče enačiti s položajem javnih zavodov, ki opravljajo lekarniško dejavnost. Koncesionarji javno službo opravljajo le kot fizične osebe v svojem imenu (in za svoj račun), kot pravico javnopravne narave, ki se mora opravljati v mejah pogojev, pravic in obveznosti, določenih s koncesijo. Zakonodajalec je zato, da bi pri izvajanju lekarniške dejavnosti zagotovil javno korist, za pridobitev koncesije določil stroge pogoje, ki so osebno vezani na določeno fizično osebo.
Ni možno samostojno prenehanje koncesijske pogodbe brez prenehanja koncesije. V primeru, če bi se izkazalo, da ima koncedent po zakonu pravico odpovedati koncesionarju koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti, bi to pomenilo, da se z odpovedjo pogodbe odpove tudi koncesija in obratno.
Če ZLD ureja le koncesionarjevo odpoved koncesiji, ne pa tudi možnosti koncedenta, da koncesijo in pogodbo o koncesiji odpove, ne gre za pravno praznino, pač pa za namen zakonodajalca, da uredi prenehanje koncesije le na način odvzema z odločbo pristojnega organa.
smrt stranke - prekinitev postopka – nadaljevanje postopka z dediči - priposestvovanje
Če ima stranka pooblaščenca, katerega je pooblastila za vsa pravdna dejanja, njena smrt ni razlog za prekinitev postopka.
Sodišče nadaljuje postopek z zapustnikovimi dediči, ne da bi čakalo sklep zapuščinskega postopka, ki je zgolj deklaratorne narave. Sodba, ki se glasi na (čeprav poimensko nedoločene) dediče, je tako povsem pravilna.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – odstop od pogodbe – bistvena sestavina pogodbe – primeren dodatni rok za izpolnitev – obvestilo – prejemna teorija
Med fizičnimi osebami ne more priti do vročanja s t. i. fikcijo, saj za kaj takega ni zakonske podlage – pošiljatelj mora dokazati prejem s podpisom naslovnika na vročilnici.
Stranka mora za veljaven odstop od pogodbe v pozivu nasprotni stranki jasno določiti, kaj naj nasprotna stranka v dodatnem roku izpolni (oziroma v čem stranka, ki očita neizpolnitev pogodbe, vidi (delno) neizpolnitev), da ne bo prišlo do prenehanja pogodbe. Zlasti to velja v primeru, kadar ni očitno jasno, v čem je neizpolnitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070393
OZ člen 190. ZZZDR člen 56, 56/2.
neupravičena obogatitev – solidarna odgovornost zakonca – skupno premoženje – z delom pridobljeno premoženje – navadno sosporništvo – napačen zapis stranke
Če tožeči stranki zahtevata vračilo zneskov, ker so bili izročeni za namen, ki se ni uresničil, ne more iti za plačilo za opravljeno delo oziroma za premoženje, ki bi ga zakonec pridobil z delom.
Napačen zapis imena drugo tožene stranke, ki hkrati ne pomeni tudi zmote v osebi, ne more vplivati na obstoj procesne legitimacije.
razlaga pogodb – odstopno upravičenje – kavza – in dubio pro auctore – založniška pogodba
Odločilno dejstvo, od katerega je odvisno odstopno upravičenje namreč ni to, ali je prišlo do morebitne delne neizpolnitve, marveč to, da iz delne neizpolnitve in ostalih okoliščin jasno izhaja, da obveznosti ne bodo izpolnjene.
Ustno založniško pogodbo (sporna določila) je treba razlagati v korist avtorja (in dubio pro auctore).
POPRAVA KRIVIC – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070378
ZPKri člen 35, 35/1, 35/2. OZ člen 180.
poprava krivic – neupravičeno obsojena oseba – obseg pravice do odškodnine – priznanje statusa bivšega političnega zapornika – škoda zunanjega izvora
Izplačilo odškodnine na podlagi ZPKri izključuje pravico neupravičeno obsojene osebe do odškodnine na podlagi določb ZKP.
Za presojo, ali gre za t.i. škodo lastnega ali škodo zunanjega izvora, je odločilno, kaj je pravno upoštevni vzrok zatrjevane škode, to pa je v obravnavanem primeru neupravičena obsodba tožničinega očeta – in ne tožnice.
nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine – res iudicata
Nov predlog za oprostitev plačila sodne takse je tožeča stranka utemeljevala z drugimi oziroma dodatnimi okoliščinami, zato ne more iti za stvar, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je posledično potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh.
Razlogi, ki jih navaja upnik, se nanašajo na obstoj dolžnikove terjatve do upnika, o tem pa ne more presojati sodišče v stečajnem postopku in niso predmet presoje pri odločanju o soglasju za pobot.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076773
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 87, 87/3. ZGD-1 člen 31, 31/2.
osebni stečaj - zastopanje na naroku - pooblaščenec, ki ni odvetnik - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - podružnica
Ker pooblaščenka vlagatelja ugovora ni odvetnica, ni pa jasno, ali ima opravljen pravniški državni izpit, tudi ni jasno, ali je lahko na naroku zastopala vlagatelja ugovora.