Glede na to, da je bil toženki določen rok za dopolnitev vloge oziroma pripravo elaborata, pri čemer toženka ni predlagala podaljšanja tako določenega roka, elaborata pa ni pripravila kljub temu, da ji je tožnica posredovala njegov vzorec s pojasnilom o metodologiji njegove priprave, toženka pri izpolnjevanju svoje pogodbene obveznosti v obravnavanem primeru ni zadostila standardu skrbnega ravnanja.
V sporni zadevi je bila že izdana pravnomočna sodna odločba, s katero je bil tožnikov tožbeni zahtevek zavrnjen. Tožnik v vlogah ni navedel, kakšno pravno sredstvo uveljavlja. Iz njegovih vlog, kot tudi iz pritožbe, zgolj izhaja, da se ne strinja s sodbo, ker naj bi iz zdravstvene dokumentacije izhajalo, da je nesposoben za delo. Tožnik vloge kljub pozivu sodišča ni ustrezno popravil, saj ni navedel niti, katero pravno sredstvo uveljavlja pred sodiščem. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP njegovo vlogo utemeljeno kot nepopolno zavrglo.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekinitev postopka zaradi odhoda v tujino - bistvena kršitev določb postopka – podaljšanje roka za predložitev potrdila o vključitvi v ustrezen program
Storilec je opravil kontrolni zdravniški pregled in predložil zdravniško spričevalo, zato je prenehal razlog za prekinitev postopka (odhod v tujino).
Roka za predložitev potrdila o vključitvi v ustrezen program pri presoji odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče podaljšati.
ZKP člen 18, 236, 236/1, 236/1-5. ZPacP člen 45, 45/1. ZZdrS člen 51, 52. Pravilnik o internem strokovnem nadzoru pri izvajalcu zdravstvenih storitev člen 19.
izločitev dokazov - zdravnik kot priča - privilegij biti oproščen od dolžnosti pričanja
Obseg privilegija iz 5. točke prvega odstavka 236. člena ZKP.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti
V 2. alineji 68. člena ZPIZ-1 je določeno, da zavarovanec, čigar invalidnost je posledica poškodbe izven dela ali bolezni, pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti do nastanka invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta (gostota pokojninske dobe). Pravico do invalidske pokojnine po tej določbi je mogoče invalidu I. kategorije, če ta ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, priznati le ob izpolnjevanju predpisane pokojninske dobe. Tožnik je do dneva nastanka invalidnosti dopolnil 61 let starosti. Ker ne izpolnjuje pogoja potrebne pokojninske dobe za priznanje pravice do (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen.
ZIZ člen 62, 65. ZST-1 člen 5. ZPP člen 105a, 112.
nastanek taksne obveznosti - vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tek vložitve tožbe - dan oddaje na pošto - pomotna vložitev - nepristojno sodišče
Uporaba določila 5. člena ZST-1 bi prišla v poštev zgolj v primeru, če bi sodišče (na podlagi utemeljenega ugovora dolžnika) razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ne pa v obravnavanem primeru, ko je pritožnica po njenih trditvah v izvršilnem postopku vložila ugovor tretjega ter bila napotena na pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
državna štipendija - poravnava - odpis dolga - neupravičena obogatitev
Toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, zato sta pravdni stranki v ta namen sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženka zavezala tožeči stranki vrniti dolgovani znesek v 12 mesečnih obrokih. Toženka po sklenjeni poravnavi, ki jo je podpisala in je ni izpodbijala, ni poravnala ničesar. Prav tako do dneva glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni dokončala študija oz. zadnjega letnika na fakulteti, za katerega ji je bila dodeljena štipendija. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačane štipendije utemeljen.
S poravnavo se praviloma opravi sprememba obveznosti, dopustna je o vsakem pravnem razmerju, ki ga sestavljajo pravice, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo. S poravnavo med strankama nastanejo nove pravice in obveznosti - torej novo pravno razmerje, ki je v vsakem primeru obligacijsko, ne glede na predmet prvotnega spornega pravnega razmerja, ki je bilo urejeno s poravnavo. Zato ni mogoče uporabiti instituta o možnosti odpisa dolga po 51. členu Zakona o štipendiranju, saj navedeni zakon ne predstavlja materialnopravne podlage v konkretni zadevi.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi menice - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj
Razveljavitev vseh “morebitnih” opravljenih izvršilnih dejanj je pomenila razveljavitev za naprej bodočih rubežev in prenosov denarnih sredstev iz računa dolžnika na račun upnika, ki sta bili edini izvršilni dejanji v sklepu o izvršbi.
predlog za pregon - kazenska ovadba - nedvomno izražena volje za pregon
Za podajo kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon res ni potrebna neka posebna formalna oblika (način sestave, način podaje), mora pa biti volja za pregon jasno prepoznavna iz vsebine. Sklepanje o taki volji za nazaj zaradi nezadovoljstva z izidom (drugega) postopka (o prekršku), ne more nadomeščati pravočasne in nedvomno izražene volje za pregon storilca.
Kdaj gre za hujši prekršek, določa ZPrCP v četrtem odstavku 23. člena. Po navedeni zakonski določbi se za hujši prekršek šteje prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 700,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa - ZPrCP-A). Navedena določba pomeni, da morata biti za to, da se prekršek šteje za hujši prekršek, izpolnjena oba pogoja hkrati, torej, predpisana globa najmanj 700,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu.
pravdni stroški - brezplačna pravna pomoč - odvetnik - nagrada
V tem sporu je sodišče odločalo o priznanju pravice iz invalidskega zavarovanja. Skladno z 2. odstavkom 25. člena ZOdvT, vrednost predmeta zato znaša 3.500,00 EUR. V zadevi je tožnika zastopal odvetnik na podlagi odločbe Bpp. Glede na navedeno je treba pri odmeri stroškov upoštevati 36. člen ZOdvT, kjer je urejena določitev nagrade, glede na vrednost predmeta, ki se izplača iz državnega proračuna.
Tožnica je pritožbo vložila po pooblaščencu, univ. dipl. pravniku, za katerega pa ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Tožnica ni izkazala, da je pooblaščenec, ki je vložil pritožbo, upravičen za zastopanje pred višjim sodiščem, saj slednji ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu (tega ni predložil niti pred sodiščem prve stopnje), zato je taka pritožba na podlagi drugega odstavka 89. člena ZPP nedovoljena in jo je treba zavreči.
Tožnica je bila v pravnem pouku poučena o tem, da stranka lahko vloži pritožbo sama, če pa jo vloži po pooblaščencu, je to lahko le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določila 108. čl. ZPP o vračanju nepopolnih vlog v popravo (336. čl. ZPP), pritožbeno sodišče tožnice ni pozvalo naj svojo vlogo (pritožbo) dopolni s potrdilom o tem, da ima njen pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit, temveč je pritožbo utemeljeno zavrglo.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – drugačna presoja ugotovljenih dejstev – zmanjšana kriminalna količina – sprememba sodbe – kazenska sankcija – znižanje kazni – odvzem predmetov
Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je glede na sicer pravilno ugotovljena odločilna dejstva potrebna samo drugačna presoja teh dejstev, ne pa tudi izvedba novih ali ponovitev že izvedenih dokazov, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni razveljavilo, temveč jo je spremenilo tako, da je iz opisa kaznivega dejanja pod točko 2 izreka izpodbijane sodbe izpustilo besedilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.
uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine – pasivna legitimacija
Ker toženec ni zatrjeval (pravočasno), da sta poleg njega v stanovanju bivala tudi njegova partnerka in hčerka oziroma druge osebe, za katere sam ne odgovarja, z ugovorom pasivne legitimacije za plačilo celotne uporabnine ne more uspeti.
Tožnik nima preživninske obveznosti do svojega 33 letnega sina in njegove hčerke, ki bi temeljila na kogentnem predpisu, in zato sodišče prve stopnje pri ugotavljanju tožnikovih premoženjskih razmer in sposobnosti plačila taks v tej pravdi teh dveh oseb pravilno ni upoštevalo. V kolikor sina in vnukinjo dejansko preživlja, je to njegova prostovoljna odločitev, ne zakonska obveznost, ki na ugotavljanje njegovih finančnih zmožnosti ne more vplivati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070393
OZ člen 190. ZZZDR člen 56, 56/2.
neupravičena obogatitev – solidarna odgovornost zakonca – skupno premoženje – z delom pridobljeno premoženje – navadno sosporništvo – napačen zapis stranke
Če tožeči stranki zahtevata vračilo zneskov, ker so bili izročeni za namen, ki se ni uresničil, ne more iti za plačilo za opravljeno delo oziroma za premoženje, ki bi ga zakonec pridobil z delom.
Napačen zapis imena drugo tožene stranke, ki hkrati ne pomeni tudi zmote v osebi, ne more vplivati na obstoj procesne legitimacije.
spor o dejstvih - prekinitev postopka - oporoka - vprašanje oporočne sposobnosti - sporen podpis
Razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljičine oporočne nesposobnosti in ugotovitev neveljavnosti zaradi nespoštovanja obličnosti pri njeni sestavi bosta lahko dosegli pritožnici, ki veljavnosti oporoke ne priznavata; če bosta zatrjevane pomanjkljivosti uspeli dokazati.