Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Po mnenju sodnega izvedenca ni bilo medicinskih razlogov, zaradi katerih bi moral biti prvo tožnik v bolniškem staležu tudi v spornem obdobju, torej več kot pol leta po opravljeni prvi operaciji nosu. Po operaciji nosnega pretina, če poteka brez zapletov, je bolnik ponavadi nesposoben za delo 10 do 14 dni le izjemoma, če dela v neugodnih klimatskih razmerah ali v prašnem okolju nekaj več. Nekaj več pa nikakor ne pomeni, da bi to obstajalo tudi po pol leta. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da je bil začasno nezmožen za delo tudi v spornem obdobju, ni utemeljen.
ZDR člen 116, 116/1, 184. OZ člen 131, 131/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - invalidnost
Opravljanja dela na delovnem mestu pomočnika vodja strežbe ni možno prilagoditi tako, da tožnik na tem delovnem mestu ne bi dvigal bremen težjih od 5 kg in opravljal natakarskih del (za katera je invalidska komisija I. stopnje prav tako ugotovila, da tožnik zanje ni sposoben), zato tožena stranka tožniku tudi ne bi mogla ponuditi dela na istem delovnem mestu pod spremenjenimi pogoji, ki bi ustrezali omejitve iz odločbe ZPIZ. Komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je sprejela mnenje, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 102. členom ZPIZ-1 in 40. členom ZZRZI. Zato je tožena stranka tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaradi nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
pravdni stroški - brezplačna pravna pomoč - odvetnik - nagrada
V tem sporu je sodišče odločalo o priznanju pravice iz invalidskega zavarovanja. Skladno z 2. odstavkom 25. člena ZOdvT, vrednost predmeta zato znaša 3.500,00 EUR. V zadevi je tožnika zastopal odvetnik na podlagi odločbe Bpp. Glede na navedeno je treba pri odmeri stroškov upoštevati 36. člen ZOdvT, kjer je urejena določitev nagrade, glede na vrednost predmeta, ki se izplača iz državnega proračuna.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066093
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - predložitev dokazil o vključitvi v rehabilitacijski program
Storilec mora predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program v roku, ki je določen v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, in ne šele hkrati s pritožbo zoper sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
V sporni zadevi je bila že izdana pravnomočna sodna odločba, s katero je bil tožnikov tožbeni zahtevek zavrnjen. Tožnik v vlogah ni navedel, kakšno pravno sredstvo uveljavlja. Iz njegovih vlog, kot tudi iz pritožbe, zgolj izhaja, da se ne strinja s sodbo, ker naj bi iz zdravstvene dokumentacije izhajalo, da je nesposoben za delo. Tožnik vloge kljub pozivu sodišča ni ustrezno popravil, saj ni navedel niti, katero pravno sredstvo uveljavlja pred sodiščem. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP njegovo vlogo utemeljeno kot nepopolno zavrglo.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekinitev postopka zaradi odhoda v tujino - bistvena kršitev določb postopka – podaljšanje roka za predložitev potrdila o vključitvi v ustrezen program
Storilec je opravil kontrolni zdravniški pregled in predložil zdravniško spričevalo, zato je prenehal razlog za prekinitev postopka (odhod v tujino).
Roka za predložitev potrdila o vključitvi v ustrezen program pri presoji odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče podaljšati.
Tožnica je pritožbo vložila po pooblaščencu, univ. dipl. pravniku, za katerega pa ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Tožnica ni izkazala, da je pooblaščenec, ki je vložil pritožbo, upravičen za zastopanje pred višjim sodiščem, saj slednji ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu (tega ni predložil niti pred sodiščem prve stopnje), zato je taka pritožba na podlagi drugega odstavka 89. člena ZPP nedovoljena in jo je treba zavreči.
Tožnica je bila v pravnem pouku poučena o tem, da stranka lahko vloži pritožbo sama, če pa jo vloži po pooblaščencu, je to lahko le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določila 108. čl. ZPP o vračanju nepopolnih vlog v popravo (336. čl. ZPP), pritožbeno sodišče tožnice ni pozvalo naj svojo vlogo (pritožbo) dopolni s potrdilom o tem, da ima njen pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit, temveč je pritožbo utemeljeno zavrglo.
Toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, zato sta pravdni stranki v ta namen sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženka zavezala tožeči stranki vrniti dolgovani znesek v 12 mesečnih obrokih. Toženka po sklenjeni poravnavi, ki jo je podpisala in je ni izpodbijala, ni poravnala ničesar. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačane štipendije utemeljen.
Tožnik je v tem sporu predlagal izdajo začasne odredbe in sicer primarno, da mu je tožena stranka dolžna zagotoviti opravljanje dela, ki ustreza delovnemu mestu višji področni svetovalec I na sedežu družbe, podrejeno pa, da se toženi stranki prepove zaposliti javne uslužbence na vseh delovnih mestih višji področni svetovalec I, ki je predvideno v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mesto tožene stranke. Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, ker obstoj terjatve ni verjetno izkazan. Tožnik se sklicuje na napačno ravnanje tožene stranke v primeru tožnikove razporeditve, vendar glede tega razlogi v prid ugotovitvi, da tožena stranka ni imela podlage za razporeditev tožnika iz sedeža družbe, v tej (začetni) fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Tožnik je namreč imel v pogodbi o zaposlitvi določeno, da bo opravljal delo tako na sedežu delodajalca kot v vseh njegovih organizacijskih enotah. Navedeno pa pomeni, da tožena stranka z obvestilom o določitvi nove lokacije tožnikovega dela, ki predstavlja njeno organizacijsko enoto, ni presegla okvira zagotavljanja dela iz obstoječe pogodbe o zaposlitvi tožnika.
starostna pokojnina - izbira pokojnine - zavarovalna doba v Sloveniji - tuj pokojninski sistem - priznanje pravice v tuji državi
Zavarovanec ima ob pravilni razlagi določbe 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določbe 36. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine glede na starost in pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja pokojnine tudi v primeru, če mu je bila v drugi državi s področja bivše Jugoslavije že priznana pravica do pokojnine tudi ob upoštevanju v Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe. Zato tožnik s pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine na Kosovu ni izrabil možnost izbire pokojnine po 177. členu ZPIZ-1 oziroma uveljavljanja starostne pokojnine v Republiki Sloveniji.
ZDSS-1 člen 72. ZPIZ-2 člen 171, 171/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 111, 112.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - nepristojen organ - prepozna tožba - očitna pomota
Tožnica je tožbo, ki jo je sicer pravilno naslovila na Delovno in socialno sodišče Ljubljana, vložila pri toženi stranki. Ta je nato z dopisom tožbo odstopila sodišču v pristojno reševanje. Tožnica je tožbo pred iztekom roka vložila pri toženi stranki, vendar pa gre za nepristojni organ. Zato je potrebno šteti, da je bila tožba pri sodišču vložena takrat, ko jo je tožena stranka posredovala sodišču, to pa je bilo že po poteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka. Ker je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, jo je potrebno kot prepozno vloženo zavreči.
ZPP v šestem odstavku 112. člena določa, da vloga, ki je vezana na rok in izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, se šteje za pravočasno vloženo le ob pogoju, če je mogoče vložitev pri nepristojnemu sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma tretjega odstavka 87. člena zakona ali vložnikovi očitni pomoti. V sporni zadevi navedene določbe, tudi če se tožnica sklicuje na pomoto, ni mogoče uporabiti, saj tožba ni bila vložena pri nepristojnem sodišču, temveč je bila vložena pri toženi stranki. Tožnica je bila v pravnem pouku pravilno poučena, kje se vloži tožba, kar pomeni, da je tožnica sama postopala nepravilno, ko je tožbo vložila pri toženi stranki, ne pa pri sodišču. ZPP pa v teh primerih ne daje pravne podlage, da bi se tožba štela za pravočasno.
Po določbi prvega odstavka 132. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) se sme prestajanje uklonilnega zapora, izrečenega v postopku o prekršku, prekiniti samo zaradi zdravstvenih razlogov. O prekinitvi prestajanja uklonilnega zapora, v skladu z določbo tretjega odstavka 132. člena ZIKS-1, odloči direktor zavoda s sklepom na podlagi mnenja zavodskega zdravnika.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – drugačna presoja ugotovljenih dejstev – zmanjšana kriminalna količina – sprememba sodbe – kazenska sankcija – znižanje kazni – odvzem predmetov
Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je glede na sicer pravilno ugotovljena odločilna dejstva potrebna samo drugačna presoja teh dejstev, ne pa tudi izvedba novih ali ponovitev že izvedenih dokazov, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni razveljavilo, temveč jo je spremenilo tako, da je iz opisa kaznivega dejanja pod točko 2 izreka izpodbijane sodbe izpustilo besedilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.
Določitev preživnine ni matematično opravilo. Prvič zato, ker celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike in denarnih enot. Drugič zato, ker se v okviru razporeditve preživninskega bremena med oba starša upoštevajo tudi dejavniki, ki so povsem nenumerične in nematerialne narave. Takšno je na primer dejstvo, da eden od staršev skrbi za varstvo in vzgojo otroka. Tretjič zato, ker potrebe niso stalne. En dan so takšne, drug dan so drugačne. En mesec so stroški takšni, drug mesec drugačni. Četrtič zato, ker cena za zadovoljitev potreb (na primer cena obleke, prevozov, hrane …) prav tako variira skozi čas ter ni nekaj, kar bi bilo za vse čase določeno in enako. Petič pa zato, ker je potrebam mogoče zadostiti le v tolikšni meri, kot to omogočajo dohodki staršev. Tu mora sodišče najti ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb na eni strani ter obremenitvijo preživninskega zavezanca, ki mu jo naloži, na drugi strani.
Delna izpolnitev je pojmovno možna le tedaj, ko gre za vprašanje količine, ne pa posameznega individualnega, v konkretnem primeru celo avtorskega dela.
predhodna odredba - trditveno in dokazno breme - verjetnost obstoja nevarnosti - finančno premoženjsko stanje - pritožbena novota
Tožnica ni podala nobenih trditev (niti o tem), ali toženka posluje z dobičkom ali izgubo. Ta okoliščina seveda ni edino pomembna oziroma zadostna (za presojo finančno-premoženjskega stanja), je pa nedvomno ena od relevantnih.