odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v roku, določenem v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne predloži dokazila o vključitvi v ustrezen program po ZVoz.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti
V 2. alineji 68. člena ZPIZ-1 je določeno, da zavarovanec, čigar invalidnost je posledica poškodbe izven dela ali bolezni, pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti do nastanka invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta (gostota pokojninske dobe). Pravico do invalidske pokojnine po tej določbi je mogoče invalidu I. kategorije, če ta ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, priznati le ob izpolnjevanju predpisane pokojninske dobe. Tožnik je do dneva nastanka invalidnosti dopolnil 61 let starosti. Ker ne izpolnjuje pogoja potrebne pokojninske dobe za priznanje pravice do (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - neodziv vabilu centra za socialno delo na razgovor
Storilčev neopravičen izostanek z razgovora za pripravo predloga konkretne naloge za nadomestitev globe na centru za socialno delo se šteje za umik predloga za nadomestitev globe.
Toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, zato sta pravdni stranki v ta namen sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženka zavezala tožeči stranki vrniti dolgovani znesek v 12 mesečnih obrokih. Toženka po sklenjeni poravnavi, ki jo je podpisala in je ni izpodbijala, ni poravnala ničesar. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačane štipendije utemeljen.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekinitev postopka zaradi odhoda v tujino - bistvena kršitev določb postopka – podaljšanje roka za predložitev potrdila o vključitvi v ustrezen program
Storilec je opravil kontrolni zdravniški pregled in predložil zdravniško spričevalo, zato je prenehal razlog za prekinitev postopka (odhod v tujino).
Roka za predložitev potrdila o vključitvi v ustrezen program pri presoji odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče podaljšati.
Iz zapisnika z glavne obravnave izhaja, da sodišče ni sprejelo dokaznega sklepa v zvezi z dokaznim predlogom, kakor ga je tožnik podal v pripravljalni vlogi, da se dopolni izvedensko mnenje z zaslišanjem izvedenca psihiatra na glavni obravnavi. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče ostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo, saj zaslišanje izvedenca psihiatra glede na že podano jasno pisno mnenje ni bilo potrebno. Takšne ugotovitve sodišča prve stopnje so v neskladju s pisnim izvedenskim mnenjem psihiatra, ki je v izvidu in mnenju zapisal, da je za bolj konkretne odgovore na vprašanja, ki so postavljena izvedencu, potrebno zdravljenje in da na njih sedaj ni moč dati dokončnega odgovora. Sodišče tako ni dobilo odgovora na zastavljeno vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti oz. kakšna je stopnja invalidnosti pri tožniku. Zato ni pravilno stališče sodišča, da je že podano pisno mnenje zadosti jasno in da v posledici ni potrebno zaslišati izvedenca psihiatra. S takšnim postopanjem prvostopenjskega sodišča je bila tožniku kršena pravica do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 399. člena ZPP.
Kdaj gre za hujši prekršek, določa ZPrCP v četrtem odstavku 23. člena. Po navedeni zakonski določbi se za hujši prekršek šteje prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 700,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa - ZPrCP-A). Navedena določba pomeni, da morata biti za to, da se prekršek šteje za hujši prekršek, izpolnjena oba pogoja hkrati, torej, predpisana globa najmanj 700,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066093
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - predložitev dokazil o vključitvi v rehabilitacijski program
Storilec mora predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program v roku, ki je določen v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, in ne šele hkrati s pritožbo zoper sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
V sporni zadevi je bila že izdana pravnomočna sodna odločba, s katero je bil tožnikov tožbeni zahtevek zavrnjen. Tožnik v vlogah ni navedel, kakšno pravno sredstvo uveljavlja. Iz njegovih vlog, kot tudi iz pritožbe, zgolj izhaja, da se ne strinja s sodbo, ker naj bi iz zdravstvene dokumentacije izhajalo, da je nesposoben za delo. Tožnik vloge kljub pozivu sodišča ni ustrezno popravil, saj ni navedel niti, katero pravno sredstvo uveljavlja pred sodiščem. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP njegovo vlogo utemeljeno kot nepopolno zavrglo.
ZKP člen 18, 236, 236/1, 236/1-5. ZPacP člen 45, 45/1. ZZdrS člen 51, 52. Pravilnik o internem strokovnem nadzoru pri izvajalcu zdravstvenih storitev člen 19.
izločitev dokazov - zdravnik kot priča - privilegij biti oproščen od dolžnosti pričanja
Obseg privilegija iz 5. točke prvega odstavka 236. člena ZKP.
Res tožeča stranka ni pravilno izpolnila pogodbene obveznosti, ampak je k odpravi napake pristopila tožena stranka sama, kar je bila njena pravica. To pa pomeni, da je kljub vsemu prišlo do izpolnitve prodajne pogodbe.
prijava terjatve - pogojna terjatev - razvezni pogoj - terjatev na podlagi izvršilnega naslova - odškodninska terjatev - prednostna terjatev - sodna poravnava - napotitev na pravdo - avtentična razlaga - predlog za pobot medsebojnih terjatev - soglasje k pobotu- ločitvena pravica na stavbnih pravicah
Razvezni pogoj pomeni nastanek nekega, med pogodbenimi strankami vnaprej dogovorjenega dejstva, ki povzroči, da preneha pravni temelj medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank, ki so s sklenitvijo pogodbe nastale.
Glede terjatev, ki temeljijo na izvršilnem naslovu, bi morala biti napotena na pravdo stečajna upraviteljica, ne pa vsak upnik.
Tudi v postopku prisilne poravnave štejejo za prednostne terjatve neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave in ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Ker upnica ni omenjene pomote ugovarjala z ugovorom proti osnovnemu seznamu terjatev, ne more več s pritožbo zoper ta sklep izpodbijati pravilnosti podatkov o terjatvi.
starostna pokojnina - izbira pokojnine - zavarovalna doba v Sloveniji - tuj pokojninski sistem - priznanje pravice v tuji državi
Zavarovanec ima ob pravilni razlagi določbe 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določbe 36. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine glede na starost in pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja pokojnine tudi v primeru, če mu je bila v drugi državi s področja bivše Jugoslavije že priznana pravica do pokojnine tudi ob upoštevanju v Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe. Zato tožnik s pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine na Kosovu ni izrabil možnost izbire pokojnine po 177. členu ZPIZ-1 oziroma uveljavljanja starostne pokojnine v Republiki Sloveniji.
pasivna legitimacija - izbris družbe iz registra - odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Pravna oseba je z dnem izbrisa prenehala. Toženi stranki kot družbenici ne odgovarjata za obveznosti izbrisane družbe, torej nista pasivno legitimirani v tej pravdi in kot družbenika ne moreta odgovarjati za obveznosti izbrisane družbe po več kot enem letu od izbrisa. Tožeča stranka bo morala predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem.
Dopustna je tožba tožeče stranke, s katero zahteva ugotovitev, da pogodbeno razmerje med pravdnima strankama na podlagi sklenjene pogodbe za opravljanje lekarniške dejavnosti št. 2/99, velja. Od rešitve tega vprašanja je odvisen njen status koncesionarja, zato ima pravni interes za tako tožbo.
Položaja zasebnikov (lekarnarjev) ni mogoče enačiti s položajem javnih zavodov, ki opravljajo lekarniško dejavnost. Koncesionarji javno službo opravljajo le kot fizične osebe v svojem imenu (in za svoj račun), kot pravico javnopravne narave, ki se mora opravljati v mejah pogojev, pravic in obveznosti, določenih s koncesijo. Zakonodajalec je zato, da bi pri izvajanju lekarniške dejavnosti zagotovil javno korist, za pridobitev koncesije določil stroge pogoje, ki so osebno vezani na določeno fizično osebo.
Ni možno samostojno prenehanje koncesijske pogodbe brez prenehanja koncesije. V primeru, če bi se izkazalo, da ima koncedent po zakonu pravico odpovedati koncesionarju koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti, bi to pomenilo, da se z odpovedjo pogodbe odpove tudi koncesija in obratno.
Če ZLD ureja le koncesionarjevo odpoved koncesiji, ne pa tudi možnosti koncedenta, da koncesijo in pogodbo o koncesiji odpove, ne gre za pravno praznino, pač pa za namen zakonodajalca, da uredi prenehanje koncesije le na način odvzema z odločbo pristojnega organa.
Delna izpolnitev je pojmovno možna le tedaj, ko gre za vprašanje količine, ne pa posameznega individualnega, v konkretnem primeru celo avtorskega dela.
Ker je plačilo prispelo na podračun sodišča dne 10. 9. 2013, bi moralo na podlagi določbe prvega odstavka 6.b člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 sodišče prve stopnje šteti tako plačilo za pravočasno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070393
OZ člen 190. ZZZDR člen 56, 56/2.
neupravičena obogatitev – solidarna odgovornost zakonca – skupno premoženje – z delom pridobljeno premoženje – navadno sosporništvo – napačen zapis stranke
Če tožeči stranki zahtevata vračilo zneskov, ker so bili izročeni za namen, ki se ni uresničil, ne more iti za plačilo za opravljeno delo oziroma za premoženje, ki bi ga zakonec pridobil z delom.
Napačen zapis imena drugo tožene stranke, ki hkrati ne pomeni tudi zmote v osebi, ne more vplivati na obstoj procesne legitimacije.