skupno premoženje zakoncev - vlaganja v nepremičnino tretjega - prispevek izvenzakonskega partnerja - obligacijski zahtevek - neupravičena obogatitev - vzajemna medsebojna pomoč pri delu
Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da je brezplačno pomoč prijateljev in sorodnikov opredelilo kot darilo, dano tožeči in toženima strankama in tako za postopek ni pomembno, kdo od prijateljev je pomagal tožeči in kdo toženi stranki, pa tudi iz izpovedb zaslišanih prič sledi, da so pomagali obema strankama, zaradi vzajemne medsebojne pomoči.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/3, 233/4. ZPP člen 108.
predlog za začetek stečajnega postopka – plačilo predujma – procesna predpostavka – postopek osebnega stečaja – nepopolna vloga – zakonski rok – prekluzivni rok – sklep o dopolnitvi
Založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka. Predlog, ob vložitvi katerega predujem ni založen, ima značaj nepopolne vloge, pri čemer ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski rok. Roki, ki se nanašajo na procesna dejanja, so prekluzivni.
Zakon sodišču nalaga, da z izdajo odločb ne čaka, zaradi česar ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da sodišče pred odločitvijo o brezplačni pravni pomoči pritožniku ne bi smelo naložiti plačila predujma.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 383. ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/4.
pisanja v predhodnem postopku – vročitev predloga za začetek stečajnega postopka na naslovu iz poslovnega registra – samostojen podjetnik posameznik
Dolžnik je bil samostojni podjetnik, zato je sodišče predlog za začetek postopka pravilno vročalo na naslov, vpisan v poslovni register.
Dolžnik v pritožbi le pavšalno izpodbija pravilnost vročitve na naslovu iz poslovnega registra. Vendar pa zgolj navedba, da pošiljke ni prejel, da mu niti ni znano, komu je bila vročena, ne da bi se opredelil do konkretnih dejstev v zvezi z vročitvijo, kot jih izkazuje vročilnica v spisu, ne zadošča.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe – trditveno breme glede nezmožnosti vnovčenja premoženja
Stranka, ki razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da tega premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse ter zakaj ne. Zgolj sklicevanje na blokiran TRR, opustitev poslovanja v letu 2012 ter pavšalna navedba, da tožeča stranka nima sredstev niti za redno poslovanje družbe ne zadostujejo.
Uredba sveta (ES) št. 4/2009 člen 75, 75/2, 75/2-a. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 člen 66, 76.
izvršitev sodne odločbe v preživninskih zadevah - izvleček sodne poravnave - časovna veljavnost Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 in Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009
Navedena sodna poravnava, katere izvleček se predlaga, spada v področje uporabe Uredbe (ES) št. 44/2001 - izvrševanje sodne odločbe v preživninski zadevi. Za tak primer pa velja pridržek uporabe Uredbe, kot je to določeno v točki a) drugega odstavka popravka Uredbe sveta (ES) št. 4/2009. Ta določa, da ta velja za sodne odločbe, izdane v državah članicah pred datumom začetka uporabe te Uredbe, za katere se zahteva priznanje in razglasitev izvršljivosti na navedeni datum ali po njem, če te sodne odločbe sodijo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 44/2001 za namene priznanja in izvršitve.
Ker obveznost vrnitve stroškov izobraževanja izhaja neposredno iz zakonske določbe, niti ni bistveno, ali je bila določena tudi kot posebna obveznost v pogodbi o zaposlitvi. Toženka po opravljenem državnem pravniškem izpitu ni ravnala skladno s svojo zavezo, da ostane v delovnem razmerju pri tožeči stranki za čas sodniškega pripravništva (2 leti), saj ji je na njeno zahtevo delovno razmerje prenehalo dva meseca pred iztekom pogodbenega roka. Zato je dolžna tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja v višini dveh bruto plač, ki jih je prejela v času pripravništva.
Aktivno legitimirani za izterjavo neplačanih zneskov v rezervni sklad so etažni lastniki (lahko tudi vsak posamično), V imenu etažnih lastnikov pa lahko tožbo vloži tudi upravnik
Določba 17. člena SZ-1 od lastnika ne zahteva predložitve notarsko overjene kupoprodajne pogodbe oziroma pogodbe, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato je bil upravnik o spremembi lastništva ustrezno obveščen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0069703
OZ člen 243, 333, 333/6.
trajna pogodbena razmerja – odpoved pogodbe – kršitev pogodbe – izgubljeni dobiček – izpad dohodka – pravo priznana škoda
Tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine zaradi izpada dohodka, kar ni pravno priznana oblika škode, lahko pa izpad dohodka predstavlja škodo zaradi izgubljenega dobička.
Tožeča stranka ni podala trditev in dokazov, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti višino nastale škode. Izgubljeni dobiček je nedvomno manjši, kot celotno plačilo za storitve, ki bi jih tožnik moral opraviti, v kolikor do odpovedi pogodbe ne bi prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0071748
ZPP člen 14, 347, 347/2.
pritožbena obravnava – prometna nezgoda – vezanost na kazensko sodbo – skrajna sila – regresni zahtevek zavarovalnice – odškodninska odgovornost - izguba zavarovalnih pravic – predčasna zapustitev kraja prometne nesreče
Sodišče je vezano na tiste ugotovitve kazenske sodbe, ki tvorijo „podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku“.
O odškodninski odgovornosti toženca zato ne more biti dvoma. Regresna pravica tožeče stranke pa je odvisna še od nadaljnjega pogoja. Ta pogoj je, da je toženec izgubil zavarovalne pravice.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - rok za vložitev pritožbe - sodne počitnice
Sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena v času, ko so že nastopile sodne počitnice. V skladu s 3. odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. V konkretnem primeru se je zgodilo prav to, sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15 dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan, po njihovem izteku, to je 16. 8. 2013. Navedeno pomeni, da se je rok za pritožbo iztekel 30. 8. 2013. Zadnji dan pritožbenega roka, to je 30. 8. 2013, je bil petek, torej dan, ko sodišče dela, zato bi tožena stranka pritožbo na pošto morala oddati najkasneje tega dne. Tožena stranka je pritožbo oddala na pošto priporočeno šele v ponedeljek, 2. 9. 2013, zato je potrebno pritožbo zavreči kot prepozno (1. odstavek 343. člena ZPP).
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - rok za vložitev pritožbe - sodne počitnice
Sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena v času, ko so že nastopile sodne počitnice. V skladu s 3. odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. V konkretnem primeru se je zgodilo prav to. Sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15 dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan, po njihovem izteku, to je 16. 8. 2013 in se je iztekel 30. 8. 2013. Zadnji dan pritožbenega roka, to je 30. 8. 2013 je bil petek, torej dan, ko sodišče dela, zato bi tožena stranka pritožbo na pošto morala oddati najkasneje tega dne. Tožena stranka je pritožbo na pošto priporočeno oddala šele v ponedeljek, 2. 9. 2013, zato je potrebno pritožbo zavreči kot prepozno (1. odstavek 343. člena ZPP).
V skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, delavcu dolžan izplačati odpravnino. Tožnik je bil pri toženi stranki in družbi, od katere je bil k njej prevzet, zaposlen več kot 15 let, zato je bil v skladu s 3. alineo 2. odstavka 109. člena ZDR upravičen do odpravnine v višini ene tretjine njegove povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za vsako leto zaposlitve pri toženi stranki in družbi, od katere je bil prevzet na delo k toženi stranki.
ZDR člen 32, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-3, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - upoštevanje delodajalčevih navodil - dokazno breme - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožnica (vzgojiteljica v vrtcu) je kršila svoje delovne obveznosti, ker se ni udeležila obveznega predavanja o asertivni komunikaciji in ker je zapustila delovno mesto ob 12.40 namesto 14.00 uri. Glede na navedeno obstaja zakonski pogoj za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, to je obstoj pisnega opozorila delavcu na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, ki ni starejše od enega leta.
V primeru, da redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dokazno breme na njegovi strani, kot je to določeno v prvem odstavku 82. člena ZDR. Tožena stranka v postopku pred sodiščem ni dokazala, da je bila tožnica seznanjena s svojo delovno obveznostjo, to je z udeležbo na delnem zboru. Ker v postopku ni bilo dokazano, da je bila tožnica seznanjena s svojo delovno obveznostjo, je posledično tudi ni mogla kršiti, zaradi česar je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Prijavljanje in odjavljanje delavca na igralni mizi je predpisano kot obveznost, ki jo mora tožena stranka zagotavljati v nadzornem informacijskem sistemu, na podlagi 76. člena Pravilnika o nadzornem informacijskem sistemu igralnih naprav. V kolikor se tožnik (krupje) ob vsakokratni menjavi pri igralni mizi ni sproti prijavljal in odjavljal iz sistema, je s tem kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, kar je lahko utemeljen razlog za opomin pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.