preživnina - nujni strošek za preživljanje - leasing za osebno vozilo - kaznovanje odvetnika zaradi razžalitve
Strošek leasinga za osebno vozilo ni nujni strošek za preživljanje otroka, kot to tudi ni strošek za zavarovanje hiše in nakup računalnika.
Pritožba je namenjena preizkusu dejanskih in pravnih zaključkov nižjega sodišča, zato je lahko vsak pritožnik pri varstvu svojih pravic kritičen do stališč sodišča in odločbo izpodbija s pravno in dejansko argumentacijo, vse pa v mejah dostojnega izražanja svojih stališč.
Ne glede na to, ali pride do umika tožbe, ali se umik zaradi neaktivnosti strank domneva, je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka. Te dolžnosti ne bi imel le v primeru, da bi tožbo umaknil zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka.
Zgolj sklicevanje na obstoj domneve o insolventnosti po določbah ZFPPIPP pri toženi stranki ni dovolj konkretna trditev, s katero bi bila izkazana nevarnost, da bo uveljavitev denarne terjatve tožeče stranke onemogočena. Insolventnost dolžnika ne pomeni avtomatično nevarnosti za uveljavitev predmetne terjatve
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070361
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 178, 179.
odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - poseg v osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti – pravica do svobode izražanja – objava na spletni strani politične stranke – žaljiva obdolžitev
V primerih, ko gre za novinarsko poročanje, se tehtanje med pravico do svobode izražanja ter med osebnostnimi pravicami pogosto nagne v prid svobodi izražanja, vendar pa je obravnavana situacija posebna, saj gre za spletno stran politične stranke, ki je brez dvoma medij specifične narave. Tudi zanj mora veljati svoboda širjenja informacij, vendar pa je treba pri tehtanju, kadar nastopi kolizija pravic, upoštevati tudi naravo in namen takega medija.
skupni del, ki služi več večstanovanjskim stavbam – skupna kotlovnica – upravljanje skupne kotlovnice – spor o upravljanju – pomanjkanje aktivne legitimacije
Stanovanjski zakon predvideva sodni (nepravni) postopek v primeru, če med upravniki ni dogovora o upravljanju oziroma dogovora o sodelovanju pri upravljanju, ne pa za ugotavljanje, kdo s skupnim delom, ki služi več večstanovanjskim stavbam, upravlja.
sprememba dolžnika - delno plačilo - prevzem dolga – pasivna legitimacija
V konkretnem primeru bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti pravno podlago, na kateri je tožena stranka izvršila delno plačilo v korist naročnice pogodbe o delu. Dejstvo je, da je tako dolžnico kot plačnika dela kotizacije zastopal isti zakoniti zastopnik. Poleg navedb o delnem plačilu je tožeča stranka zatrjevala dejstva, na podlagi katerih je po sprejemu delnega plačila kotizacije imela utemeljene razloge za sklepanje, da je tožena stranka prevzela dolg.
zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine – smiselna uporaba določb o zaznambi spora – potrdilo o vloženem predlogu za vzpostavitev etažne lastnine
Če zemljiškoknjižno sodišče odloča o zaznambi postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL na podlagi zemljiškoknjižnega predloga (in ne na podlagi obvestila nepravdnega sodišča), mora biti slednjemu priložen tudi predlog za vzpostavitev etažne lastnine in potrdilo o vloženem predlogu.
SPZ člen 48, 48/2, 118, 118/4. SZ-1 člen 50, 50/1.
položaj upravnika – obratovalni stroški – razmejitev stroškov
Skrb za porazdelitev in izterjavo obveznosti glede vzdrževanja in obratovanja objekta je zakonska obveznost upravnika, pri čemer zakon jasno določa, da je upravnik le zastopnik oziroma pooblaščenec etažnih lastnikov.
skupno premoženje zakoncev - vlaganja v nepremičnino tretjega - prispevek izvenzakonskega partnerja - obligacijski zahtevek - neupravičena obogatitev - vzajemna medsebojna pomoč pri delu
Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da je brezplačno pomoč prijateljev in sorodnikov opredelilo kot darilo, dano tožeči in toženima strankama in tako za postopek ni pomembno, kdo od prijateljev je pomagal tožeči in kdo toženi stranki, pa tudi iz izpovedb zaslišanih prič sledi, da so pomagali obema strankama, zaradi vzajemne medsebojne pomoči.
predhodna odredba – zanikanje obligacijskega razmerja – ugovor neusklajenega stanja obveznosti med strankama – objektivna nevarnost – obremenitev nepremičnine
Če dolžnik ugovarja, da stanje obveznosti med strankama ni usklajeno, to ne pomeni, da pavšalno zanika obstoječe obligacijsko razmerje.
Samo dejstvo, da je dolžnik obremenil nepremičnino, še ne izkazuje nevarnosti onemogočanja ali precejšnjega oteževanja eventualne bodoče izvršbe. Da bi bilo premoženjsko oziroma finančno stanje dolžnika zaradi tega slabo, pa upnik ni niti zatrjeval.
Izmikanje plačilu, ki ga zatrjuje upnik, ni zadostna predpostavka za izkaz objektivne nevarnosti (pač pa za izkaz subjektivne nevarnosti). Gre le za enega od indicev objektivne nevarnosti. Pri tem bi namreč moral upnik zatrjevati tudi posledico v oteženem ali onemogočenem uveljavljanju terjatve, česar pa ni storil.
: ZFPPIPP člen 398, 398/3, 400, 400/4, 400/5, 401.
postopek osebnega stečaja - preizkusno obdobje – določitev trajanja preizkusnega obdobja
Namen odpusta obveznosti ni samo razbremenitev dolžnika; namen preizkusnega obdobja je tudi v tem, da se v postopku osebnega stečaja ob aktivnosti dolžnika skuša v čim večji meri poplačati upnike.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 62, 62/1, 62/3, 65, 65/2, 66, 66/1, 66/1-1, 302, 302/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
preizkus terjatev – napotitev na tožbo – ugotovitev neobstoja prerekane terjatve – seznam izvršilnih naslovov – izvršilni naslov
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov. V takem primeru se tistega, ki je terjatev prerekal, napoti na tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve. Pri tem ni pomembno, da je upravitelj ugovarjal, da naj bi bila terjatev zastarana, saj noben razlog za ugovor napotitve v primeru obstoja izvršilnega naslova ne more spremeniti.
OZ člen 6, 435. Splošne uzance za blagovni promet (1954) člen 203, 204.
prodajna pogodba - neutemeljena izdaja računa - zavrnitev računa - splošne uzance za blagovni promet
Tudi določbe Splošnih uzanc za blagovni promet o vezanosti nasprotne stranke na pogoje v računu veljajo le v primeru, ko je bila med pravdnima strankama sklenjena ustrezna pogodba in ne dajejo podlage za obveznost plačila v primeru, ko stranka enostransko pošlje blago in zato terja plačilo.
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/4. OZ člen 6, 6/2, 148, 171, 179, 182, 186, 186/1. ZOdvT člen 8, 8/1, 8/2. ZPP člen 14. ZVZD člen 9, 9/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 14.
poškodba delavca zaradi udara električnega toka - odgovornost pravne osebe za ravnanje organa - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - pravila varnega dela - nevaren premik vozila - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - stroški - odvetnik več strank v isti zadevi
Čeprav električni vodi niso bili ustrezno označeni, s tem ni odpadla dolžnost tožnika, da sledi splošnim pravilom varnega dela. Četudi tožnik zaradi odsotnosti ustreznega opozorila ni pričakoval električnih vodov, bi moral biti že zaradi narave upravljanja s tovornim vozilom z dvignjenim kesonom pozoren, ali lahko premike opravi varno.
Ustrezna označitev nevarnosti pa vpliva na tiste, ki se v nevarnem območju gibljejo, da so še posebej pozorni, torej da delujejo skrajno previdno in ne le z običajno pazljivostjo. Dolžnost ustrezne označitve nevarnosti električnih vodov ima zato večjo težo od splošne dolžnosti tistega, ki se po nevarnem območju giba, da svoj premik opravi na varen način. Zato je tudi delež druge toženke pri nastanku škode večji od tožnikovega.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/3, 233/4. ZPP člen 108.
predlog za začetek stečajnega postopka – plačilo predujma – procesna predpostavka – postopek osebnega stečaja – nepopolna vloga – zakonski rok – prekluzivni rok – sklep o dopolnitvi
Založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka. Predlog, ob vložitvi katerega predujem ni založen, ima značaj nepopolne vloge, pri čemer ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski rok. Roki, ki se nanašajo na procesna dejanja, so prekluzivni.
Zakon sodišču nalaga, da z izdajo odločb ne čaka, zaradi česar ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da sodišče pred odločitvijo o brezplačni pravni pomoči pritožniku ne bi smelo naložiti plačila predujma.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 383. ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/4.
pisanja v predhodnem postopku – vročitev predloga za začetek stečajnega postopka na naslovu iz poslovnega registra – samostojen podjetnik posameznik
Dolžnik je bil samostojni podjetnik, zato je sodišče predlog za začetek postopka pravilno vročalo na naslov, vpisan v poslovni register.
Dolžnik v pritožbi le pavšalno izpodbija pravilnost vročitve na naslovu iz poslovnega registra. Vendar pa zgolj navedba, da pošiljke ni prejel, da mu niti ni znano, komu je bila vročena, ne da bi se opredelil do konkretnih dejstev v zvezi z vročitvijo, kot jih izkazuje vročilnica v spisu, ne zadošča.
V uvodu izpodbijanega sklepa je sodišče navedlo, da odloča o ugovoru predlagatelja, iz obrazložitve sklepa pa izhaja da je ugovor vložila druga udeleženka. Iz podatkov spisa izhaja, da sta ugovor vložila oba udeleženca z ločenima vlogama. Iz sklepa torej ni jasno, o čigavem ugovoru je odločalo sodišče, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če je tožena stranka tudi po prenehanju pogodbe uporabljala storitve tožeče stranke, je bila s tem obogatena in sicer za znesek, ki ga je na ta način prihranila, tožeča stranka pa je bila ravno za toliko prikrajšana.
Sodišče prve stopnje je za prevzem objekta pravilno štelo, da je tožena stranka objekt uporabljala in ga celo posredovala naprej v delo drugemu, ki je opravil druga dela; tako ravnanje tožene stranke je moč šteti kot prevzem dela s konkludentnimi dejanji.
Izostanek dokončnega obračuna med strankama ne pomeni, da tožena stranka ni dolžna tožeči ničesar plačati.
stroški upravljanja in obratovanja - neupravičena obogatitev - aktivna legitimacija - status upravnika - pogodbena podlaga - zastaranje - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage
Upravičenje za izterjavo obratovalnih stroškov temelji na določbah o neupravičeni obogatitvi in ne na pogodbeni podlagi. Tožnica je zatrjevala, da je te stroške dobaviteljem sama poravnala iz svojih sredstev, zaradi česar je bila prikrajšana, tožena stranka pa obogatena. Ni torej trdila, da so etažni lastniki s pogodbo nanjo prenesli upravičenje za izterjavo tovrstnih stroškov, kar bi bilo za obstoj aktivne legitimacije na pogodbeni podlagi sicer nujno potrebno glede na njen zakonski položaj, ki je zgolj v zastopanju etažnih lastnikov.
Sodišče zgolj preverja pravilnost (in ne ugotavlja) zneskov, ki jih tožeča stranka terja. Takšni končni zneski za posamezno storitev tudi iz priloženih listin (razdelilnikov) niso razvidni, zato sklicevanje na listine kot del trditvene podlage ne more biti utemeljeno.