verodostojna listina – predložitev verodostojne listine v pravdi
Predložitev verodostojne listine v teku pravde, torej po tem, ko je zaradi ugovora dolžnika sklep o izvršbi razveljavljen v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, ni pogoj za odločanje o zahtevku, niti pogoj za to, da mu sodišče lahko ugodi. V tem postopku se dejansko stanje ugotavlja na podlagi dokazov, ki sta jih predlagali stranki in na podlagi kontradiktornega postopka. Tudi če listine, ki so bile predložene s strani tožeče stranke, ne bi imele lastnosti verodostojne listine, to ne pomeni, da ne gre za listine v smislu določb ZPP, s katerimi je tožeča stranka dokazovala obstoj in višino svoje terjatve.
spor majhne vrednosti - razglasitev sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sporu majhne vrednosti se sodba razglasi takoj po koncu glavne obravnave, česar sodišče prve stopnje ni storilo. Vendar ta kršitev ni bistvena, ker na pravilnost in zakonitost sodbe ni in ni mogla vplivati.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – premoženjska škoda – tuja pomoč – udarnina glave – zvin rame
Tožnik je v prometni nesreči utrpel zvin leve rame, delno raztrganino rotatorne manšete, nateg vratnih mišic, udarnino glave in udarnino ledvene hrbtenice. Primerjava z odškodninami, prisojenimi v podobnih primerih, pokaže, da je prisojena odškodnina v višini 3,6 povprečne neto plače, prenizka. V že razsojenih odškodninah s primerljivimi škodnimi posledicami, so bile priznane odškodnine vsaj v višini pet povprečnih neto plač.
23. člen ZPSPP o sporazumnem prenehanju najemne pogodbe velja tako za najemne pogodbe za določen čas kot tudi za najemne pogodbe za nedoločen čas. Že na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank je mogoče sklepati, da sta se obe s prenehanjem najemne pogodbe strinjali.
Ker tožnica z obravnavanim zahtevkom skuša doseči vknjižbo prenehanja najemne pravice (za kar potrebuje listino, ki je sposobna za tak vpis), bo to dosegla že na podlagi pravnomočne sodbe v predmetnem gospodarskem sporu.
predhodna odredba – zanikanje obligacijskega razmerja – ugovor neusklajenega stanja obveznosti med strankama – objektivna nevarnost – obremenitev nepremičnine
Če dolžnik ugovarja, da stanje obveznosti med strankama ni usklajeno, to ne pomeni, da pavšalno zanika obstoječe obligacijsko razmerje.
Samo dejstvo, da je dolžnik obremenil nepremičnino, še ne izkazuje nevarnosti onemogočanja ali precejšnjega oteževanja eventualne bodoče izvršbe. Da bi bilo premoženjsko oziroma finančno stanje dolžnika zaradi tega slabo, pa upnik ni niti zatrjeval.
Izmikanje plačilu, ki ga zatrjuje upnik, ni zadostna predpostavka za izkaz objektivne nevarnosti (pač pa za izkaz subjektivne nevarnosti). Gre le za enega od indicev objektivne nevarnosti. Pri tem bi namreč moral upnik zatrjevati tudi posledico v oteženem ali onemogočenem uveljavljanju terjatve, česar pa ni storil.
zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine – smiselna uporaba določb o zaznambi spora – potrdilo o vloženem predlogu za vzpostavitev etažne lastnine
Če zemljiškoknjižno sodišče odloča o zaznambi postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL na podlagi zemljiškoknjižnega predloga (in ne na podlagi obvestila nepravdnega sodišča), mora biti slednjemu priložen tudi predlog za vzpostavitev etažne lastnine in potrdilo o vloženem predlogu.
stroški upravljanja in obratovanja - neupravičena obogatitev - aktivna legitimacija - status upravnika - pogodbena podlaga - zastaranje - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage
Upravičenje za izterjavo obratovalnih stroškov temelji na določbah o neupravičeni obogatitvi in ne na pogodbeni podlagi. Tožnica je zatrjevala, da je te stroške dobaviteljem sama poravnala iz svojih sredstev, zaradi česar je bila prikrajšana, tožena stranka pa obogatena. Ni torej trdila, da so etažni lastniki s pogodbo nanjo prenesli upravičenje za izterjavo tovrstnih stroškov, kar bi bilo za obstoj aktivne legitimacije na pogodbeni podlagi sicer nujno potrebno glede na njen zakonski položaj, ki je zgolj v zastopanju etažnih lastnikov.
Sodišče zgolj preverja pravilnost (in ne ugotavlja) zneskov, ki jih tožeča stranka terja. Takšni končni zneski za posamezno storitev tudi iz priloženih listin (razdelilnikov) niso razvidni, zato sklicevanje na listine kot del trditvene podlage ne more biti utemeljeno.
najemna pogodba za poslovne prostore - obličnost kot pogoj veljavnosti pogodbe - vlaganja - pridobitev lastninske pravice - stavbna pravica
Tožena stranka za zasedanje poslovnih prostorov potrebuje veljavno najemno pogodbo, ki mora biti po drugem odstavku 13. člena ZPSPP) pisna, sicer ni veljavna. Čeprav se je najemna pogodba že dalj časa izvajala, je tožeča stranka utemeljeno zahtevala sklenitev pisne pogodbe, česar tožena stranka ne bi smela odkloniti.
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/4. OZ člen 6, 6/2, 148, 171, 179, 182, 186, 186/1. ZOdvT člen 8, 8/1, 8/2. ZPP člen 14. ZVZD člen 9, 9/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 14.
poškodba delavca zaradi udara električnega toka - odgovornost pravne osebe za ravnanje organa - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - pravila varnega dela - nevaren premik vozila - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - stroški - odvetnik več strank v isti zadevi
Čeprav električni vodi niso bili ustrezno označeni, s tem ni odpadla dolžnost tožnika, da sledi splošnim pravilom varnega dela. Četudi tožnik zaradi odsotnosti ustreznega opozorila ni pričakoval električnih vodov, bi moral biti že zaradi narave upravljanja s tovornim vozilom z dvignjenim kesonom pozoren, ali lahko premike opravi varno.
Ustrezna označitev nevarnosti pa vpliva na tiste, ki se v nevarnem območju gibljejo, da so še posebej pozorni, torej da delujejo skrajno previdno in ne le z običajno pazljivostjo. Dolžnost ustrezne označitve nevarnosti električnih vodov ima zato večjo težo od splošne dolžnosti tistega, ki se po nevarnem območju giba, da svoj premik opravi na varen način. Zato je tudi delež druge toženke pri nastanku škode večji od tožnikovega.
Sodišče prve stopnje je za prevzem objekta pravilno štelo, da je tožena stranka objekt uporabljala in ga celo posredovala naprej v delo drugemu, ki je opravil druga dela; tako ravnanje tožene stranke je moč šteti kot prevzem dela s konkludentnimi dejanji.
Izostanek dokončnega obračuna med strankama ne pomeni, da tožena stranka ni dolžna tožeči ničesar plačati.
SPZ člen 48, 48/2, 118, 118/4. SZ-1 člen 50, 50/1.
položaj upravnika – obratovalni stroški – razmejitev stroškov
Skrb za porazdelitev in izterjavo obveznosti glede vzdrževanja in obratovanja objekta je zakonska obveznost upravnika, pri čemer zakon jasno določa, da je upravnik le zastopnik oziroma pooblaščenec etažnih lastnikov.
skupni del, ki služi več večstanovanjskim stavbam – skupna kotlovnica – upravljanje skupne kotlovnice – spor o upravljanju – pomanjkanje aktivne legitimacije
Stanovanjski zakon predvideva sodni (nepravni) postopek v primeru, če med upravniki ni dogovora o upravljanju oziroma dogovora o sodelovanju pri upravljanju, ne pa za ugotavljanje, kdo s skupnim delom, ki služi več večstanovanjskim stavbam, upravlja.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/3, 233/4. ZPP člen 108.
predlog za začetek stečajnega postopka – plačilo predujma – procesna predpostavka – postopek osebnega stečaja – nepopolna vloga – zakonski rok – prekluzivni rok – sklep o dopolnitvi
Založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka. Predlog, ob vložitvi katerega predujem ni založen, ima značaj nepopolne vloge, pri čemer ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski rok. Roki, ki se nanašajo na procesna dejanja, so prekluzivni.
Zakon sodišču nalaga, da z izdajo odločb ne čaka, zaradi česar ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da sodišče pred odločitvijo o brezplačni pravni pomoči pritožniku ne bi smelo naložiti plačila predujma.
pogodbena kazen – zamuda – pravočasnost izjave o uveljavljanju pogodbene kazni - oblika pogodbe – javna naročila – obličnost dogovorov v postopkih javnega naročanja
V postopkih javnega naročanja posebna oblika ni predpisana samo v interesu pogodbenih strank, pač pa v javnem interesu, zato se določilo četrtega odstavka 51. člena OZ na pogodbe, sklenjene na podlagi določil ZJN, ne more nanašati.
Varnost prometa blaga in storitev ne zahteva, da je treba upnikovo pravico do pridržanja pravice do pogodbene kazni omejiti na „pet minut“ ob dobavi oziroma izpolnitvi. S petim odstavkom 251. člena OZ predpisano le, „od kdaj dalje upnik ne more več zahtevati pogodbene kazni. Najkasneje nemudoma po sprejemu izpolnitve je dolžan podati izjavo o tem, da si jo pridržuje uveljavljati. Izjavo pa lahko poda tudi prej. Nobenega dvoma ni, da jo lahko poda vsaj takrat, ko je dolžnik prišel v zamudo, lahko pa jo poda celo prej, v trenutku, ko je gotovo, da bo do zamude šele prišlo.
skupno premoženje zakoncev - vlaganja v nepremičnino tretjega - prispevek izvenzakonskega partnerja - obligacijski zahtevek - neupravičena obogatitev - vzajemna medsebojna pomoč pri delu
Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da je brezplačno pomoč prijateljev in sorodnikov opredelilo kot darilo, dano tožeči in toženima strankama in tako za postopek ni pomembno, kdo od prijateljev je pomagal tožeči in kdo toženi stranki, pa tudi iz izpovedb zaslišanih prič sledi, da so pomagali obema strankama, zaradi vzajemne medsebojne pomoči.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 62, 62/1, 62/3, 65, 65/2, 66, 66/1, 66/1-1, 302, 302/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
preizkus terjatev – napotitev na tožbo – ugotovitev neobstoja prerekane terjatve – seznam izvršilnih naslovov – izvršilni naslov
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov. V takem primeru se tistega, ki je terjatev prerekal, napoti na tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve. Pri tem ni pomembno, da je upravitelj ugovarjal, da naj bi bila terjatev zastarana, saj noben razlog za ugovor napotitve v primeru obstoja izvršilnega naslova ne more spremeniti.
V uvodu izpodbijanega sklepa je sodišče navedlo, da odloča o ugovoru predlagatelja, iz obrazložitve sklepa pa izhaja da je ugovor vložila druga udeleženka. Iz podatkov spisa izhaja, da sta ugovor vložila oba udeleženca z ločenima vlogama. Iz sklepa torej ni jasno, o čigavem ugovoru je odločalo sodišče, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
sprememba dolžnika - delno plačilo - prevzem dolga – pasivna legitimacija
V konkretnem primeru bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti pravno podlago, na kateri je tožena stranka izvršila delno plačilo v korist naročnice pogodbe o delu. Dejstvo je, da je tako dolžnico kot plačnika dela kotizacije zastopal isti zakoniti zastopnik. Poleg navedb o delnem plačilu je tožeča stranka zatrjevala dejstva, na podlagi katerih je po sprejemu delnega plačila kotizacije imela utemeljene razloge za sklepanje, da je tožena stranka prevzela dolg.
OZ člen 6, 435. Splošne uzance za blagovni promet (1954) člen 203, 204.
prodajna pogodba - neutemeljena izdaja računa - zavrnitev računa - splošne uzance za blagovni promet
Tudi določbe Splošnih uzanc za blagovni promet o vezanosti nasprotne stranke na pogoje v računu veljajo le v primeru, ko je bila med pravdnima strankama sklenjena ustrezna pogodba in ne dajejo podlage za obveznost plačila v primeru, ko stranka enostransko pošlje blago in zato terja plačilo.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 383. ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/4.
pisanja v predhodnem postopku – vročitev predloga za začetek stečajnega postopka na naslovu iz poslovnega registra – samostojen podjetnik posameznik
Dolžnik je bil samostojni podjetnik, zato je sodišče predlog za začetek postopka pravilno vročalo na naslov, vpisan v poslovni register.
Dolžnik v pritožbi le pavšalno izpodbija pravilnost vročitve na naslovu iz poslovnega registra. Vendar pa zgolj navedba, da pošiljke ni prejel, da mu niti ni znano, komu je bila vročena, ne da bi se opredelil do konkretnih dejstev v zvezi z vročitvijo, kot jih izkazuje vročilnica v spisu, ne zadošča.