denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - izguba koristi - dokazovanje - dokazno sredstvo - manjkajoče trditve - izvedenec
Pri zahtevku po 2. odst. 72. člena ZDen gre za nadomestilo izgube koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino uporabljal sam. Pri tem pa je (v skladu s trditvenim bremenom) seveda on tisti, ki mora podati (ustrezne) trditve (in zanje predlagati (ustrezne) dokaze), o tem kako bi nepremičnino (dejansko) uporabljal (jo ekonomsko izkoriščal) in kakšna (oziroma v čem) je izguba, ki naj jo zahtevano nadomestilo »pokrije«
oporočno dedovanje - novejša oporoka - dogovor o odpovedi neuvedenemu dedovanju - obličnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju - vštevanje darila - pomanjkljiva trditvena podlaga
Za veljavnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju je potrebna stroga obličnost; v letu 1982 je moral biti sporazum overjen pri sodniku.
Zaradi pomanjkanja obličnosti ni relevantno, kaj naj bi bilo dogovorjeno leta 1982 glede stanovanja na B.. Stališče pritožnika o realizaciji posla je zmotno. Dogovor, katerega zatrjuje, tudi če je morda v nekem trenutku obstajal, ni bil izpolnjen.
nepravdni postopek – izključitev manjšinskih delničarjev – določitev primerne denarne odškodnine za delnice – mnenje poravnalnega odbora – načelo kontradiktornosti
Tudi v nepravdnem postopku je potrebno zagotavljati konkradiktornost postopka, kar pomeni, da mora biti vsakemu udeležencu omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotnega udeleženca, da sodeluje v dokaznem postopku, da se izjavi o rezultatih dokazovanja ter sploh o vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Vsakomur mora biti omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese ter zagotovljeno, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev sodišča v zadevi, ki se nanaša na njegove pravice oziroma obveznosti.
Zgolj dejstvo, da je poravnalni odbor potrdil izhodiščno stališče nasprotnega udeleženca, jim takšne pravice ne more odvzeti.
23. člen ZPSPP o sporazumnem prenehanju najemne pogodbe velja tako za najemne pogodbe za določen čas kot tudi za najemne pogodbe za nedoločen čas. Že na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank je mogoče sklepati, da sta se obe s prenehanjem najemne pogodbe strinjali.
Ker tožnica z obravnavanim zahtevkom skuša doseči vknjižbo prenehanja najemne pravice (za kar potrebuje listino, ki je sposobna za tak vpis), bo to dosegla že na podlagi pravnomočne sodbe v predmetnem gospodarskem sporu.
Dolžnika nista enotna sospornika. Prvi dolžnik namreč nastopa kot glavni dolžnik, drugi dolžnik pa kot menični porok, ki upniku odgovarja solidarno. Eno od načel meničnega prava je namreč načelo samostojne menične obveznosti. Tudi, če menico izda glavni dolžnik, ki je npr. kasneje izbrisan iz sodnega registra, to ne vpliva na veljavnost obveznosti poroka.
Ne glede na to, ali pride do umika tožbe, ali se umik zaradi neaktivnosti strank domneva, je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka. Te dolžnosti ne bi imel le v primeru, da bi tožbo umaknil zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka.
Zmotno je stališče, da sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o primernost (strokovnosti) podlage za izvedbo katastrskega vpisa (češ da naj bi bilo to odločanje v izrecni pristojnosti GURS). Iz določbe šestega odstavka 23.a člena ZVEtL namreč jasno izhaja prav to, in sicer da je sodišče dolžno ugotoviti, ali določen elaborat predstavlja primerno strokovno podlago za izvedbo katastrskega vpisa.
vlaganje solastnika v solastno nepremičnino – dogovor o stvarnopravnih posledicah vlaganj – povečanje solastniškega deleža z vlaganji
Solastnikova vlaganja v solastno nepremičnino lahko privedejo do spremembe solastniških deležev na podlagi sporazuma oziroma soglasja z ostalimi solastniki.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - bistvena kršitev določb postopka - kršitev pravice do obrambe
Pritožba med drugim zatrjuje, da je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe, saj ni bilo mogoče pregledati listin, ki so bile podlaga za odreditev in izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov in na podlagi teh za opravo hišne preiskave pri obdolžencu, in ki so sestavni del drugega spisa. S tem utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP zaradi kršitve določb 128. člena navedenega zakona. Ta pravica mora biti obdolžencu in zagovorniku kot stranki v postopku dana, saj sicer učinkovito izvajanje obrambe ni mogoče.
vrnitev v prejšnje stanje – dokazno breme – prekluzija glede predlaganja dokazov – poslabšanje zdravstvenega stanja pooblaščenca
Določba 117. člena ZPP ne daje podlage za stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka v predlogu morala navesti vse dokaze za svoje trditve, saj ne nalaga obveznosti predlaganja dokazov le v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069068
ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-3. SPZ člen 192, 192/1, 194, 194/1, 194/2, 199, 199/3. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/2, 163, 163/2.
zemljiški dolg - rubež zemljiškega dolga - poplačilo terjatve - predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - stroški pritožbenega postopka
Dokler gre za izoliran zemljiški dolg (fiduciarne zavarovalne pogodbe ni, zemljiško pismo ni bilo preneseno in ga lastnik nepremičnine, v konkretnem primeru dolžnik, poseduje sam) niti poplačilna pravica iz zemljiškega dolga niti zavarovana terjatev ne obstajata, zato rubež zemljiškega dolga in zemljiškega pisma v konkretnem primeru ne omogoča poplačila upnikove terjatve v nadaljnjem izvršilnem postopku. Zgolj temu pa so namenjene predhodne odredbe.
Dolžnik je v predlogu za povrnitev stroškov navedel zgolj skupen znesek le-teh, ne da bi jih določno opredelil (po vsebini, višini in pravni podlagi) in tako že trditvenega bremena ni zmogel.
Zgolj sklicevanje na obstoj domneve o insolventnosti po določbah ZFPPIPP pri toženi stranki ni dovolj konkretna trditev, s katero bi bila izkazana nevarnost, da bo uveljavitev denarne terjatve tožeče stranke onemogočena. Insolventnost dolžnika ne pomeni avtomatično nevarnosti za uveljavitev predmetne terjatve
Kapital dolžnika je razlika med njegovimi sredstvi in obveznostmi, v predmetni zadevi pa iz dokaza, ki ga je upnik predlagal v podkrepitev svojih navedb v predlogu za zavarovanje, izhaja prav nasprotno, kot to zatrjuje upnik.
splošni pogoji - izključitev rizika – škoda v zvezi s posestjo in uporabo službenega vozila – odgovornost delodajalca za poškodbo pri delu
Vozilo, ki ga je tožnik dobil od delodajalca, je po svoji osnovni funkciji prevozno sredstvo, namenjeno ne le prevozu potnikov, ampak tudi blaga. Sestavni del funkcije prevoza blaga oziroma materiala, pa je tudi nalaganje in razlaganje tovora z vstopanjem in izstopanjem v in iz vozila. Zato so, poleg samega prevoza in uporabe vozila kot prevoznega sredstva, tudi takšna opravila zajeta v pojmu uporabe in posesti vozila.
neupravičena obogatitev – povrnitev vlaganj – izjalovljeno pričakovanje – pričetek teka zastaralnega roka za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve
Ker terjatev iz naslova neupravičene obogatitve nastane s prehodom koristi s prikrajšane osebe na osebo, ki je s tem pridobila korist , za pričetek teka zastaralnega roka za njeno uveljavitev ni vedno odločilen trenutek, ko so bila vlaganja zaključena, ampak je pomembno, kdaj se je izjalovilo pričakovanje, zaradi katerega je bilo vlaganje izvedeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063689
ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodnina – prepozna izpraznitev nepremičnine – pravočasno grajanje procesnih kršitev – uveljavljanje kršitev določb postopka do konca glavne obravnave – pritožbeno uveljavljanje procesnih kršitev
Pritožnik v prvostopenjskem postopku do konca glavne obravnave ni uveljavljal kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo soočenja prič P. in P., kar bi na zadnjem naroku lahko storil. Zato šele v pritožbi uveljavljane kršitve pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
SPZ člen 99, 217, 217/2, 217/3, 222. ZPP člen 39, 39/1, 186, 190, 285.
negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja - služnostna pravica - priposestvovanje služnosti - prenehanje služnosti - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost - sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo - odtujitev stvari, o kateri teče pravda
V sporu zaradi prenehanja služnosti hoje in vožnje zaradi njene nepotrebnosti oziroma spremenjenih razmer je tožnica predlagala povezave z javnim cestnim omrežjem, ki predstavljajo dostop preko zemljišč drugih lastnikov. Takšna rešitev pa ni sprejemljiva, saj je pridobitev služnosti v tem primeru odvisna od privolitve lastnikov.
Okoliščina, da eden od solastnikov novo nastale parcele ni vstopil v pravdo, ne more preprečevati odločitve o ugoditvi tožbenega zahtevka.
Če je tožnik res priposestvoval sporni del gozdne parcele še v času veljavnosti ODZ, je originarno pridobil lastninsko pravico pred uveljavitvijo določbe ZG, ki prepoveduje drobljenje manjših gozdnih parcel, zato mu je sodišče s sklicevanjem na to prepoved ne more odvzeti.