ZPIZ-1 člen 109, 115, 115/1, 115/1-3, 115/3, 116, 116/5.
družinska pokojnina - pogoji - skupno prebivališče - preživljanje
Tožnika ne izpolnjujeta pogojev, določenih v 115. čl. ZPIZ-1, za priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojnem sinu (pokojni sin v času smrti s tožnikoma ni imel skupnega stalnega prebivališča, prav tako pa tožnikoma ni uspelo dokazati, da ju je pokojni sin preživljal), zato njun tožbeni zahtevek, da se jima prizna pravica do družinske pokojnine, ni utemeljen.
stvarna pristojnost – tožba zaradi motenja posesti – predhodni preizkus tožbe – ustalitev pristojnosti – ugovor pristojnosti
Tožnik je tožbo zaradi motenja posesti, za katero ZPP v drugem odstavku 30. člena izrecno predpisuje, da se obravnava v postopku pred okrajnim sodiščem, vložil pred okrožnim sodiščem. To je ob predhodnem preizkusu spregledalo, da ni pristojno za sojenje, ter je odredilo vročitev tožbe v odgovor. Od tega trenutka dalje se okrožno sodišče sámo (tj. po uradni dolžnosti) ne more več izreči za stvarno nepristojno in zadeve odstopiti okrajnemu sodišču. Ker druga tožena stranka na tožbo ni odgovorila, bo moralo okrožno sodišče izdati zamudni sklep po določbah ZPP, ki urejajo motenje posesti. Za odločanje med tožnikom in prvo toženo stranko, ki je v odgovoru na tožbo ugovarjala stvarno pristojnost, pa je pristojno okrajno sodišče.
Zgolj nestrinjanje s posameznimi dejanskimi zaključki prvega sodišča, brez argumentirane obrazložitve pritožbenih navedb, ne terja od pritožbenega sodišča, da se ponovno opredeljuje do tožnikovih trditev v postopku.
invalidska pokojnina - invalidnost III. kategorije
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, neutemeljen.
Kapital dolžnika je razlika med njegovimi sredstvi in obveznostmi, v predmetni zadevi pa iz dokaza, ki ga je upnik predlagal v podkrepitev svojih navedb v predlogu za zavarovanje, izhaja prav nasprotno, kot to zatrjuje upnik.
vrnitev v prejšnje stanje – neplačilo sodne takse zaradi bolezni
Če je bila tožnica v času bolezni nesposobna daljše hoje in za vožnjo avtomobila, je pa bila, ob danes danih komunikacijskih možnostih, brez večjega truda sposobna stopiti v kontakt s svojimi bližnjimi sorodniki ali s pooblaščencem, s katerimi bi uredila, da bi bila taksa v redu plačana.
vrnitev v prejšnje stanje – dokazno breme – prekluzija glede predlaganja dokazov – poslabšanje zdravstvenega stanja pooblaščenca
Določba 117. člena ZPP ne daje podlage za stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka v predlogu morala navesti vse dokaze za svoje trditve, saj ne nalaga obveznosti predlaganja dokazov le v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0075744
ZPP člen 328, 332, 339, 339/2, 339/2-11. ZMZPP člen 108, 108/6. ZDav-P člen 35. ZIZ člen 41, 129, 132.
popravni sklep - očitna pisna pomota - nepravilnost pooblastila - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - predhodno vprašanje - izplačilo terjatve na račun osebe, ki ni upnik - zmoten preračun tečaja - izterjava denarne terjatve v tuji valuti
O priznanju tuje sodne odločbe je mogoče odločati tudi kot o predhodnem vprašanju, vendar le z učinkom za ta postopek.
V primeru izvršbe z rubežem dolžnikove plače in drugih stalnih denarnih prejemkov dopustnosti izplačila ZIZ ne omejuje zgolj na izplačilo na upnikov račun.
V razmerju do oseb, ki niso predkupni upravičenci, pa so podali izjavo o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč, ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena OZ.
Obveznost sklenitve pogodbe na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč, objavljene skladno z 20. členom ZKZ, ne nastane, če sprejme ponudbo le oseba, ki ni predkupni upravičenec.
načelo spoštovanja dogovorov – bistvene sestavine sporazuma – pogajanja pred sklenitvijo pogodbe – načelo vestnosti in poštenja – avtonomija volje
Dejstvo, da v sporazumu niso navedene proračunske postavke, zakonite pravne podlage ter datumi plačila na samo veljavnost sporazuma nimajo vpliva, saj ne gre za bistvene sestavine sporazuma.
Tožena stranka bi morala pred podpisom sporazuma poskrbeti, da bi se predhodno opravil postopek iz prej citiranega Pravilnika, ne more pa se po podpisu sporazuma sklicevati na nepravilnosti, ki jih je zaradi lastne neskrbnosti zagrešila sama. Svoje neskrbnosti pri vstopanju v pravno poslovni odnos ne more naprtiti tožeči stranki.
ZPP člen 236a, 236a/6, 339, 339/2, 339/2-8, 313, 313/2. OZ člen 101, 101/1, 101/2.
spor majhne vrednosti – pisna izjava priče – smrt priče pred njenim zaslišanjem – načelo kontradiktornosti – ugovor sočasnosti izpolnitve – prisilna izvršba zoper tožnika
Bistvena kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V konkretnem primeru sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je s tem, ko je prebralo pisno izjavo priče, kljub zahtevi tožene stranke, da jo zasliši, postopalo nezakonito, torej v nasprotju z določbo 6. odstavka 236. a člena ZPP. Priče namreč ni moglo zaslišati, ker je med postopkom umrla.
Če pred sodiščem ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodišče naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka. Pri tem je treba poudariti, da sodišče s sodbo ne obsodi tožnika, pač pa le toženca, zato slednji nima pravice na podlagi sodbe, izdane v skladu z določbo 2. odstavku 101. člena OZ, zahtevati prisilne izvršbe zoper tožnika.
predhodne zdravstvene težave - zamudne obresti - materialni predpis
Prejšnje zdravstvene težave, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ne trpi nobenih telesnih bolečin, duševnih bolečin ali strahu, ne opravičujejo zmanjšanja odškodnine.
Ker je ZOZP glede na OZ lex specialis, zavarovalnica pride v zamudo šele po preteku treh mesecev od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK0006722
ZPP člen 350, 353. ZUDPPKZ člen 1.
regresni zahtevek - oškodovanec - zavarovalne pravice - odškodnina
Toženec se neutemeljeno sklicuje na to, da mu v postopku izvajanja policijskih pooblastil ni bila dana možnost enakopravnega sodelovanja kot drugemu vozniku ter da naj bi bile kršene njegove pravice.
Pritožbene trditve, da vsebine zapisnika toženec ni razumel, češ da razume le najenostavnejše tekste in besede, ki so v zvezi z dnevnim preživljanjem, so neresne, glede na to, da ima toženec opravljen vozniški izpit.
preživnina - nujni strošek za preživljanje - leasing za osebno vozilo - kaznovanje odvetnika zaradi razžalitve
Strošek leasinga za osebno vozilo ni nujni strošek za preživljanje otroka, kot to tudi ni strošek za zavarovanje hiše in nakup računalnika.
Pritožba je namenjena preizkusu dejanskih in pravnih zaključkov nižjega sodišča, zato je lahko vsak pritožnik pri varstvu svojih pravic kritičen do stališč sodišča in odločbo izpodbija s pravno in dejansko argumentacijo, vse pa v mejah dostojnega izražanja svojih stališč.
Ker je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uspela, je upravičena do plačila stroškov postopka, četudi naj bi umik tožbe podala dva meseca po priznanju terjatev v stečajnem postopku. S svojim umikom tožbe namreč ni „zamudila“, saj toženi stranki v času od priznanja terjatve do umika tožbe niso nastali nikakršni stroški. Torej s svojim ne takojšnjim umikom tožbe toženi stranki ni povzročila nobenih stroškov, ki bi ji jih morala zaradi svojega ravnanja povrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075535
ZPP člen 302 OZ člen 171, 171/1.
razveljavitev sodbe - nadaljevanje glavne obravnave - odškodnina - padec na ledu - soprispevek oškodovanca
Po razveljavitvi sodbe v pritožbenem postopku se je glavna obravnava nadaljevala, kot bi bila preložena: z izvedbo nadaljnjih dokazov skladno z napotki pritožbenega sodišča. Procesna dejanja, ki so bila opravljena na predhodnih narokih, so ostala v veljavi.
Ob povprečni skrbnosti, ko se tudi od pešcev v zimskem času pričakuje večja previdnost, bi morala tožeča stranka računati na nevarnost poledenelih površin ob pločniku in biti pri hoji ob njem bolj pozorna in previdna.
23. člen ZPSPP o sporazumnem prenehanju najemne pogodbe velja tako za najemne pogodbe za določen čas kot tudi za najemne pogodbe za nedoločen čas. Že na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank je mogoče sklepati, da sta se obe s prenehanjem najemne pogodbe strinjali.
Ker tožnica z obravnavanim zahtevkom skuša doseči vknjižbo prenehanja najemne pravice (za kar potrebuje listino, ki je sposobna za tak vpis), bo to dosegla že na podlagi pravnomočne sodbe v predmetnem gospodarskem sporu.
Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih velja domneva, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, za njihovo izpodbijanje pa se ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063620
ZPP člen 184, 184/2. OZ člen 926, 926/1, 943.
premoženjsko zavarovanje – zavarovana stvar – sprememba tožbe glede na drug predmet zavarovanja
Čim je tožeča stranka zahtevala zavarovalnino za drug predmet zavarovanja, je spremenila istovetnost zahtevka. Tožeča stranka s tožbo, če je ne bi spremenila, ne bi mogla uspeti, ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da zatrjevani predmet zavarovanja v požaru ni bil uničen.
O tem, katera stvar je zavarovana, mora izhajati iz zavarovalne police.