verodostojna listina – predložitev verodostojne listine v pravdi
Predložitev verodostojne listine v teku pravde, torej po tem, ko je zaradi ugovora dolžnika sklep o izvršbi razveljavljen v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, ni pogoj za odločanje o zahtevku, niti pogoj za to, da mu sodišče lahko ugodi. V tem postopku se dejansko stanje ugotavlja na podlagi dokazov, ki sta jih predlagali stranki in na podlagi kontradiktornega postopka. Tudi če listine, ki so bile predložene s strani tožeče stranke, ne bi imele lastnosti verodostojne listine, to ne pomeni, da ne gre za listine v smislu določb ZPP, s katerimi je tožeča stranka dokazovala obstoj in višino svoje terjatve.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0052747
ZIZ člen 272. OZ člen 134.
zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - poseg v osebnostne pravice - nastanek težko nadomestljive škode
Ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve sodišče v skladu z 272. členom ZIZ in skladno z usmeritvami, ki jih je postavilo Ustavno sodišče z odločbo št. Up-275/97 z dne 16. 7. 1997, izda, če upnik poleg obstoja terjatve verjetno izkaže še obstoj ene izmed predpostavk iz 2. oziroma 3. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ. Predpostavka iz 3. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ je vsebinsko podobna možnosti, ki jo upniku daje 3. odstavek 272. člena v zvezi s 3. odstavkom 270. člena ZIZ, pri čemer uporaba tudi te določbe ni izključena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063620
ZPP člen 184, 184/2. OZ člen 926, 926/1, 943.
premoženjsko zavarovanje – zavarovana stvar – sprememba tožbe glede na drug predmet zavarovanja
Čim je tožeča stranka zahtevala zavarovalnino za drug predmet zavarovanja, je spremenila istovetnost zahtevka. Tožeča stranka s tožbo, če je ne bi spremenila, ne bi mogla uspeti, ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da zatrjevani predmet zavarovanja v požaru ni bil uničen.
O tem, katera stvar je zavarovana, mora izhajati iz zavarovalne police.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - bistvena kršitev določb postopka - kršitev pravice do obrambe
Pritožba med drugim zatrjuje, da je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe, saj ni bilo mogoče pregledati listin, ki so bile podlaga za odreditev in izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov in na podlagi teh za opravo hišne preiskave pri obdolžencu, in ki so sestavni del drugega spisa. S tem utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP zaradi kršitve določb 128. člena navedenega zakona. Ta pravica mora biti obdolžencu in zagovorniku kot stranki v postopku dana, saj sicer učinkovito izvajanje obrambe ni mogoče.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - izguba koristi - dokazovanje - dokazno sredstvo - manjkajoče trditve - izvedenec
Pri zahtevku po 2. odst. 72. člena ZDen gre za nadomestilo izgube koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino uporabljal sam. Pri tem pa je (v skladu s trditvenim bremenom) seveda on tisti, ki mora podati (ustrezne) trditve (in zanje predlagati (ustrezne) dokaze), o tem kako bi nepremičnino (dejansko) uporabljal (jo ekonomsko izkoriščal) in kakšna (oziroma v čem) je izguba, ki naj jo zahtevano nadomestilo »pokrije«
oporočno dedovanje - novejša oporoka - dogovor o odpovedi neuvedenemu dedovanju - obličnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju - vštevanje darila - pomanjkljiva trditvena podlaga
Za veljavnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju je potrebna stroga obličnost; v letu 1982 je moral biti sporazum overjen pri sodniku.
Zaradi pomanjkanja obličnosti ni relevantno, kaj naj bi bilo dogovorjeno leta 1982 glede stanovanja na B.. Stališče pritožnika o realizaciji posla je zmotno. Dogovor, katerega zatrjuje, tudi če je morda v nekem trenutku obstajal, ni bil izpolnjen.
invalidska pokojnina - invalidnost III. kategorije
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, neutemeljen.
ZPP člen 236a, 236a/6, 339, 339/2, 339/2-8, 313, 313/2. OZ člen 101, 101/1, 101/2.
spor majhne vrednosti – pisna izjava priče – smrt priče pred njenim zaslišanjem – načelo kontradiktornosti – ugovor sočasnosti izpolnitve – prisilna izvršba zoper tožnika
Bistvena kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V konkretnem primeru sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je s tem, ko je prebralo pisno izjavo priče, kljub zahtevi tožene stranke, da jo zasliši, postopalo nezakonito, torej v nasprotju z določbo 6. odstavka 236. a člena ZPP. Priče namreč ni moglo zaslišati, ker je med postopkom umrla.
Če pred sodiščem ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodišče naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka. Pri tem je treba poudariti, da sodišče s sodbo ne obsodi tožnika, pač pa le toženca, zato slednji nima pravice na podlagi sodbe, izdane v skladu z določbo 2. odstavku 101. člena OZ, zahtevati prisilne izvršbe zoper tožnika.
Stranka ima pravico, da se v postopku izjavi, sodišče pa dolžnost, da se z njenimi navedbami seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
Od trenutka, ko je sodišče seznanjeno z odpovedjo pooblastila, se pisanja vročajo neposredno stranki oziroma novemu pooblaščencu, če ga ta ima.
zakonito dedovanje - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju - uveljavljanje lastninske pravice - pravilnost zapisa priimka
Pravnomočnost sklepa o dedovanju ni ovira, da ne bi mogel pritožnik vložiti tožbe, s katero bi uveljavljal svojo lastninsko pravico na spornih nepremičninah na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen na dednopravnem.
23. člen ZPSPP o sporazumnem prenehanju najemne pogodbe velja tako za najemne pogodbe za določen čas kot tudi za najemne pogodbe za nedoločen čas. Že na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank je mogoče sklepati, da sta se obe s prenehanjem najemne pogodbe strinjali.
Ker tožnica z obravnavanim zahtevkom skuša doseči vknjižbo prenehanja najemne pravice (za kar potrebuje listino, ki je sposobna za tak vpis), bo to dosegla že na podlagi pravnomočne sodbe v predmetnem gospodarskem sporu.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – premoženjska škoda – tuja pomoč – udarnina glave – zvin rame
Tožnik je v prometni nesreči utrpel zvin leve rame, delno raztrganino rotatorne manšete, nateg vratnih mišic, udarnino glave in udarnino ledvene hrbtenice. Primerjava z odškodninami, prisojenimi v podobnih primerih, pokaže, da je prisojena odškodnina v višini 3,6 povprečne neto plače, prenizka. V že razsojenih odškodninah s primerljivimi škodnimi posledicami, so bile priznane odškodnine vsaj v višini pet povprečnih neto plač.
V razmerju do oseb, ki niso predkupni upravičenci, pa so podali izjavo o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč, ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena OZ.
Obveznost sklenitve pogodbe na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč, objavljene skladno z 20. členom ZKZ, ne nastane, če sprejme ponudbo le oseba, ki ni predkupni upravičenec.
Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih velja domneva, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, za njihovo izpodbijanje pa se ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano.
nujni delež – nujni delež v denarju – obračunska vrednost zapuščine – trenutek ugotavljanja vrednosti zapuščine – darilo – status zapuščine – delitev dediščine
Za določitev vrednosti parcele ni odločilen njen status, kot je razviden iz podatkov zemljiškega katastra, pač pa namembnost zemljišča v času daritve, torej ali je bilo zemljišče po prostorskem ureditvenem planu predvideno za gradnjo.
Časovni mejnik za ugotavljanje obračunske vrednosti zapuščine in s tem denarne vrednosti nujnega dednega deleža je zapustnikova smrt.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063689
ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodnina – prepozna izpraznitev nepremičnine – pravočasno grajanje procesnih kršitev – uveljavljanje kršitev določb postopka do konca glavne obravnave – pritožbeno uveljavljanje procesnih kršitev
Pritožnik v prvostopenjskem postopku do konca glavne obravnave ni uveljavljal kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo soočenja prič P. in P., kar bi na zadnjem naroku lahko storil. Zato šele v pritožbi uveljavljane kršitve pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
SPZ člen 99, 217, 217/2, 217/3, 222. ZPP člen 39, 39/1, 186, 190, 285.
negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja - služnostna pravica - priposestvovanje služnosti - prenehanje služnosti - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost - sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo - odtujitev stvari, o kateri teče pravda
V sporu zaradi prenehanja služnosti hoje in vožnje zaradi njene nepotrebnosti oziroma spremenjenih razmer je tožnica predlagala povezave z javnim cestnim omrežjem, ki predstavljajo dostop preko zemljišč drugih lastnikov. Takšna rešitev pa ni sprejemljiva, saj je pridobitev služnosti v tem primeru odvisna od privolitve lastnikov.
Okoliščina, da eden od solastnikov novo nastale parcele ni vstopil v pravdo, ne more preprečevati odločitve o ugoditvi tožbenega zahtevka.
Če je tožnik res priposestvoval sporni del gozdne parcele še v času veljavnosti ODZ, je originarno pridobil lastninsko pravico pred uveljavitvijo določbe ZG, ki prepoveduje drobljenje manjših gozdnih parcel, zato mu je sodišče s sklicevanjem na to prepoved ne more odvzeti.
predhodne zdravstvene težave - zamudne obresti - materialni predpis
Prejšnje zdravstvene težave, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ne trpi nobenih telesnih bolečin, duševnih bolečin ali strahu, ne opravičujejo zmanjšanja odškodnine.
Ker je ZOZP glede na OZ lex specialis, zavarovalnica pride v zamudo šele po preteku treh mesecev od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek.
Ne glede na to, ali pride do umika tožbe, ali se umik zaradi neaktivnosti strank domneva, je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka. Te dolžnosti ne bi imel le v primeru, da bi tožbo umaknil zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka.