ZPIZ-1 člen 109, 115, 115/1, 115/1-3, 115/3, 116, 116/5.
družinska pokojnina - pogoji - skupno prebivališče - preživljanje
Tožnika ne izpolnjujeta pogojev, določenih v 115. čl. ZPIZ-1, za priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojnem sinu (pokojni sin v času smrti s tožnikoma ni imel skupnega stalnega prebivališča, prav tako pa tožnikoma ni uspelo dokazati, da ju je pokojni sin preživljal), zato njun tožbeni zahtevek, da se jima prizna pravica do družinske pokojnine, ni utemeljen.
vlaganje solastnika v solastno nepremičnino – dogovor o stvarnopravnih posledicah vlaganj – povečanje solastniškega deleža z vlaganji
Solastnikova vlaganja v solastno nepremičnino lahko privedejo do spremembe solastniških deležev na podlagi sporazuma oziroma soglasja z ostalimi solastniki.
starostna pokojnina - pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine
Tožnik pravice do izbire ni izčrpal pri drugem nosilcu zavarovanja že s tem, ko je od tujega nosilca neko obdobje dobival pokojninsko dajatev. Tožnik se ni mogel vnaprej odpovedati pokojnini pri toženki in v takšnem primeru ostati brez zagotovljene pravice do socialne varnosti, dokler mu toženka te pokojnine ni priznala oziroma mu je ni priznalo sodišče. Šele takrat je tožnik izpolnil pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja in šele takrat je lahko tudi opravil izbiro, katero bo užival. Šele ob takšnem tolmačenju 177. člena ZPIZ-1 ni poseženo v tožnikovo pravico do izbire ugodnejše pokojnine po drugem odstavku 177. člena ZPIZ-1. Tožnik je bil v spornem obdobju (ko je začel veljati Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino) upravičen do izplačila starostne pokojnine, priznane z odločbama, na podlagi dobe, prebite v Sloveniji.
predhodne zdravstvene težave - zamudne obresti - materialni predpis
Prejšnje zdravstvene težave, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ne trpi nobenih telesnih bolečin, duševnih bolečin ali strahu, ne opravičujejo zmanjšanja odškodnine.
Ker je ZOZP glede na OZ lex specialis, zavarovalnica pride v zamudo šele po preteku treh mesecev od dneva, ko je oškodovanec vložil svoj odškodninski zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071745
OZ člen 190, 198. SPZ člen 66, 66/1. ZPP člen 13, 285, 286, 319.
uporabnina - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba tuje stvari - tuja stvar - uporaba solastne nepremičnine - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - vezanost na obrazložitev druge odločbe - načelo neposrednosti – materialno procesno vodstvo
Zaradi uporabe nepremičnine v nasprotju s pogodbo, s katero je uporaba nepremičnine razdeljena, je lahko ena stranka prikrajšana, druga pa obogatena. V tem pomenu – torej kot stvar, do katere ena od strank nima pravice – je treba interpretirati pojem tuja stvar iz 198. čl. OZ.
Ker je v drugi pravdni zadevi razsojeno zgolj to, da tožnica ni izključna lastnica spornih prostorov, je lastnino teh prostorov sodišče dolžno ugotoviti. Odločitve seveda ne more utemeljevati s stališči in ugotovitvami iz obrazložitve druge sodbe, ampak z dokazi, ki sta jih pravdni stranki podali v obravnavani pravdni zadevi.
neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - solastnina - stroški izvedenca – zahtevnost izvedenskega mnenja
Obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine je podana le v tistem obsegu, ki presega solastni delež solastnika, če ga uporablja brez pravne podlage in zanj ne plačuje ustreznega nadomestila.
Pri presoji stopnje zahtevnosti mnenja je treba upoštevati ne le obsežnost dokumentacije in časa, ki ga ima izvedenec na voljo, pač pa tudi kompleksnost in vrsto zadeve ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti.
najemna pogodba – skrbnost ravnanja – raba stvari – izklop centralne kurjave – odškodninska odgovornost
Če najemnik sredi zime izklopi centralno kurjavo in zapusti hišo, je takšno ravnanje zaradi splošno znanih dejstev glede prostornine vode v trdem agregatnem stanju, neskrbno.
neupravičena obogatitev – povrnitev vlaganj – izjalovljeno pričakovanje – pričetek teka zastaralnega roka za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve
Ker terjatev iz naslova neupravičene obogatitve nastane s prehodom koristi s prikrajšane osebe na osebo, ki je s tem pridobila korist , za pričetek teka zastaralnega roka za njeno uveljavitev ni vedno odločilen trenutek, ko so bila vlaganja zaključena, ampak je pomembno, kdaj se je izjalovilo pričakovanje, zaradi katerega je bilo vlaganje izvedeno.
ZPP člen 236a, 236a/6, 339, 339/2, 339/2-8, 313, 313/2. OZ člen 101, 101/1, 101/2.
spor majhne vrednosti – pisna izjava priče – smrt priče pred njenim zaslišanjem – načelo kontradiktornosti – ugovor sočasnosti izpolnitve – prisilna izvršba zoper tožnika
Bistvena kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V konkretnem primeru sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je s tem, ko je prebralo pisno izjavo priče, kljub zahtevi tožene stranke, da jo zasliši, postopalo nezakonito, torej v nasprotju z določbo 6. odstavka 236. a člena ZPP. Priče namreč ni moglo zaslišati, ker je med postopkom umrla.
Če pred sodiščem ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodišče naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka. Pri tem je treba poudariti, da sodišče s sodbo ne obsodi tožnika, pač pa le toženca, zato slednji nima pravice na podlagi sodbe, izdane v skladu z določbo 2. odstavku 101. člena OZ, zahtevati prisilne izvršbe zoper tožnika.
Upravičeni predlagatelj po ZVEtL je lahko le tisti, ki mu le ZVEtL kot specialni predpis (ne pa tudi SPZ), omogoča vzpostavitev etažne lastnine. Tisti, ki ima možnost vzpostaviti etažno lastnino na podlagi SPZ, pa čeprav izkazuje upravičenje do lastninske pravice na posameznem delu stavbe, nima legitimacije za vložitev predloga za ugotovitev etažne lastnine po ZVEtL.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - izguba koristi - dokazovanje - dokazno sredstvo - manjkajoče trditve - izvedenec
Pri zahtevku po 2. odst. 72. člena ZDen gre za nadomestilo izgube koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino uporabljal sam. Pri tem pa je (v skladu s trditvenim bremenom) seveda on tisti, ki mora podati (ustrezne) trditve (in zanje predlagati (ustrezne) dokaze), o tem kako bi nepremičnino (dejansko) uporabljal (jo ekonomsko izkoriščal) in kakšna (oziroma v čem) je izguba, ki naj jo zahtevano nadomestilo »pokrije«
oporočno dedovanje - novejša oporoka - dogovor o odpovedi neuvedenemu dedovanju - obličnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju - vštevanje darila - pomanjkljiva trditvena podlaga
Za veljavnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju je potrebna stroga obličnost; v letu 1982 je moral biti sporazum overjen pri sodniku.
Zaradi pomanjkanja obličnosti ni relevantno, kaj naj bi bilo dogovorjeno leta 1982 glede stanovanja na B.. Stališče pritožnika o realizaciji posla je zmotno. Dogovor, katerega zatrjuje, tudi če je morda v nekem trenutku obstajal, ni bil izpolnjen.
stvarna pristojnost – tožba zaradi motenja posesti – predhodni preizkus tožbe – ustalitev pristojnosti – ugovor pristojnosti
Tožnik je tožbo zaradi motenja posesti, za katero ZPP v drugem odstavku 30. člena izrecno predpisuje, da se obravnava v postopku pred okrajnim sodiščem, vložil pred okrožnim sodiščem. To je ob predhodnem preizkusu spregledalo, da ni pristojno za sojenje, ter je odredilo vročitev tožbe v odgovor. Od tega trenutka dalje se okrožno sodišče sámo (tj. po uradni dolžnosti) ne more več izreči za stvarno nepristojno in zadeve odstopiti okrajnemu sodišču. Ker druga tožena stranka na tožbo ni odgovorila, bo moralo okrožno sodišče izdati zamudni sklep po določbah ZPP, ki urejajo motenje posesti. Za odločanje med tožnikom in prvo toženo stranko, ki je v odgovoru na tožbo ugovarjala stvarno pristojnost, pa je pristojno okrajno sodišče.
Zgolj nestrinjanje s posameznimi dejanskimi zaključki prvega sodišča, brez argumentirane obrazložitve pritožbenih navedb, ne terja od pritožbenega sodišča, da se ponovno opredeljuje do tožnikovih trditev v postopku.
OZ člen 6, 46, 46/2, 65, 104, 104/1. ZVKSES člen 3, 4.
standard dolžne skrbnosti - bistvena zmota - oderuška pogodba - višina are - uporaba ZVKSES - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe
Presoja oderuškosti pogodbe je omejena na sklenitveno fazo pogodbenega razmerja, v kateri mora biti podana ekvivalenca vzajemnih dajatev. Ni pa mogoče utemeljiti oderuškosti z okoliščinami, ki se nanašajo na izpolnitveno fazo pogodbe.
Četudi ZVKSES najvišji znesek are določa zaradi zaščite potrošnika pred tveganjem neizpolnitve investitorja oziroma vmesnega kupca, je takšno merilo uporabljivo tudi v primeru, v katerem je bila tožnikova pravočasna izpolnitev (tj. izročitev kupnine) določena kot bistvena sestavina pogodbe.
Ker je za neizpolnitev odgovoren tožnik, zaradi takšne neizpolnitve pa je ipso iure nastopilo prenehanje pogodbenega razmerja pravdnih strank, toženec nima več možnosti izbire med vztrajanjem pri izpolnitvi in vštetju are v odškodnino zaradi zamude ter zadovoljitvijo z obdržanjem are. Pravico ima zgolj do are.
verzija - plačilo uporabnine – nedobroverni posestnik
Kdor ve ali bi moral vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti, jo uporabljati ali uživati, je nedobroverni posestnik. Pri uporabi tuje stvari ga zadenejo stvarnopravne reparacije po drugem odstavku 95. člena SPZ, plačati pa mora tudi nadomestilo za uporabo tuje stvari.
Pri nedobrovernem posestniku ni pomembno, ali je uporaba tuje stvari zanj pomenila objektivno korist ali ne, oziroma ali se je z njo in na kakšen način okoristil ali ne, ali pa bi se lahko, pa je to iz kakršnihkoli razlogov opustil. Osnovni kriterij je korist, ki bi jo lahko imel od stvari in ne zgolj korist, ki jo dejansko ima.
vrnitev v prejšnje stanje – dokazno breme – prekluzija glede predlaganja dokazov – poslabšanje zdravstvenega stanja pooblaščenca
Določba 117. člena ZPP ne daje podlage za stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka v predlogu morala navesti vse dokaze za svoje trditve, saj ne nalaga obveznosti predlaganja dokazov le v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
nepravdni postopek – izključitev manjšinskih delničarjev – določitev primerne denarne odškodnine za delnice – mnenje poravnalnega odbora – načelo kontradiktornosti
Tudi v nepravdnem postopku je potrebno zagotavljati konkradiktornost postopka, kar pomeni, da mora biti vsakemu udeležencu omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotnega udeleženca, da sodeluje v dokaznem postopku, da se izjavi o rezultatih dokazovanja ter sploh o vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Vsakomur mora biti omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese ter zagotovljeno, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev sodišča v zadevi, ki se nanaša na njegove pravice oziroma obveznosti.
Zgolj dejstvo, da je poravnalni odbor potrdil izhodiščno stališče nasprotnega udeleženca, jim takšne pravice ne more odvzeti.