zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – drugačna presoja ugotovljenih dejstev – zmanjšana kriminalna količina – sprememba sodbe – kazenska sankcija – znižanje kazni – odvzem predmetov
Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je glede na sicer pravilno ugotovljena odločilna dejstva potrebna samo drugačna presoja teh dejstev, ne pa tudi izvedba novih ali ponovitev že izvedenih dokazov, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni razveljavilo, temveč jo je spremenilo tako, da je iz opisa kaznivega dejanja pod točko 2 izreka izpodbijane sodbe izpustilo besedilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.
Tožnik je v tem sporu predlagal izdajo začasne odredbe in sicer primarno, da mu je tožena stranka dolžna zagotoviti opravljanje dela, ki ustreza delovnemu mestu višji področni svetovalec I na sedežu družbe, podrejeno pa, da se toženi stranki prepove zaposliti javne uslužbence na vseh delovnih mestih višji področni svetovalec I, ki je predvideno v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mesto tožene stranke. Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, ker obstoj terjatve ni verjetno izkazan. Tožnik se sklicuje na napačno ravnanje tožene stranke v primeru tožnikove razporeditve, vendar glede tega razlogi v prid ugotovitvi, da tožena stranka ni imela podlage za razporeditev tožnika iz sedeža družbe, v tej (začetni) fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Tožnik je namreč imel v pogodbi o zaposlitvi določeno, da bo opravljal delo tako na sedežu delodajalca kot v vseh njegovih organizacijskih enotah. Navedeno pa pomeni, da tožena stranka z obvestilom o določitvi nove lokacije tožnikovega dela, ki predstavlja njeno organizacijsko enoto, ni presegla okvira zagotavljanja dela iz obstoječe pogodbe o zaposlitvi tožnika.
ZDR člen 116, 116/1, 184. OZ člen 131, 131/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - invalidnost
Opravljanja dela na delovnem mestu pomočnika vodja strežbe ni možno prilagoditi tako, da tožnik na tem delovnem mestu ne bi dvigal bremen težjih od 5 kg in opravljal natakarskih del (za katera je invalidska komisija I. stopnje prav tako ugotovila, da tožnik zanje ni sposoben), zato tožena stranka tožniku tudi ne bi mogla ponuditi dela na istem delovnem mestu pod spremenjenimi pogoji, ki bi ustrezali omejitve iz odločbe ZPIZ. Komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je sprejela mnenje, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 102. členom ZPIZ-1 in 40. členom ZZRZI. Zato je tožena stranka tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaradi nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
pravdni stroški - brezplačna pravna pomoč - odvetnik - nagrada
V tem sporu je sodišče odločalo o priznanju pravice iz invalidskega zavarovanja. Skladno z 2. odstavkom 25. člena ZOdvT, vrednost predmeta zato znaša 3.500,00 EUR. V zadevi je tožnika zastopal odvetnik na podlagi odločbe Bpp. Glede na navedeno je treba pri odmeri stroškov upoštevati 36. člen ZOdvT, kjer je urejena določitev nagrade, glede na vrednost predmeta, ki se izplača iz državnega proračuna.
starostna pokojnina - izbira pokojnine - zavarovalna doba v Sloveniji - tuj pokojninski sistem - priznanje pravice v tuji državi
Zavarovanec ima ob pravilni razlagi določbe 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določbe 36. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine glede na starost in pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja pokojnine tudi v primeru, če mu je bila v drugi državi s področja bivše Jugoslavije že priznana pravica do pokojnine tudi ob upoštevanju v Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe. Zato tožnik s pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine na Kosovu ni izrabil možnost izbire pokojnine po 177. členu ZPIZ-1 oziroma uveljavljanja starostne pokojnine v Republiki Sloveniji.
Tožnica je pritožbo vložila po pooblaščencu, univ. dipl. pravniku, za katerega pa ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Tožnica ni izkazala, da je pooblaščenec, ki je vložil pritožbo, upravičen za zastopanje pred višjim sodiščem, saj slednji ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu (tega ni predložil niti pred sodiščem prve stopnje), zato je taka pritožba na podlagi drugega odstavka 89. člena ZPP nedovoljena in jo je treba zavreči.
Tožnica je bila v pravnem pouku poučena o tem, da stranka lahko vloži pritožbo sama, če pa jo vloži po pooblaščencu, je to lahko le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določila 108. čl. ZPP o vračanju nepopolnih vlog v popravo (336. čl. ZPP), pritožbeno sodišče tožnice ni pozvalo naj svojo vlogo (pritožbo) dopolni s potrdilom o tem, da ima njen pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit, temveč je pritožbo utemeljeno zavrglo.
ZIZ člen 270, 270/4, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – skupno premoženje zakoncev
Toženec kot izključni zemljiškoknjižni lastnik lahko proti dobrovernemu tretjemu razpolaga z nepremičnino, ki naj bi predstavljala skupno premoženje pravdnih strank, in tako onemogoči kasnejše uveljavljanje tožničine terjatve.
ZDLov-1 člen 44, 44/1, 44/1-4, 62, 77. ZPP člen 8, 282, 286b.
izključitev člana iz lovske družine – hujša disciplinska kršitev – dokazni standard – načelo materialne resnice – pravočasno grajanje procesnih kršitev
Tudi v disciplinskem postopku je treba v primeru, ko o kršitvi ne obstajajo zadostni dokazi oziroma ko na podlagi razpoložljivih dokazov ni mogoče doseči potrebnega dokaznega standarda, šteti, da očitane kršitve niso bile storjene. Gre za odraz načela materialne resnice. V skladu z načelom materialne resnice mora biti sodišče o vseh dejstvih, na katera opira svojo odločitev, prepričano. O tem, katera dejstva šteje za dokazana, pa odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka.
Gradnja preže v nasprotju z načrti lovsko upravljavskih območij tako ne more predstavljati hujše kršitve, za katero se izreče izključitev iz lovske družine. Posledično gre (kvečjemu) za lažjo kršitev, za katero je predvidena blažja sankcija.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v roku, določenem v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne predloži dokazila o vključitvi v ustrezen program po ZVoz.
prijava terjatve - pogojna terjatev - razvezni pogoj - terjatev na podlagi izvršilnega naslova - odškodninska terjatev - prednostna terjatev - sodna poravnava - napotitev na pravdo - avtentična razlaga - predlog za pobot medsebojnih terjatev - soglasje k pobotu- ločitvena pravica na stavbnih pravicah
Razvezni pogoj pomeni nastanek nekega, med pogodbenimi strankami vnaprej dogovorjenega dejstva, ki povzroči, da preneha pravni temelj medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank, ki so s sklenitvijo pogodbe nastale.
Glede terjatev, ki temeljijo na izvršilnem naslovu, bi morala biti napotena na pravdo stečajna upraviteljica, ne pa vsak upnik.
Tudi v postopku prisilne poravnave štejejo za prednostne terjatve neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave in ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Ker upnica ni omenjene pomote ugovarjala z ugovorom proti osnovnemu seznamu terjatev, ne more več s pritožbo zoper ta sklep izpodbijati pravilnosti podatkov o terjatvi.
V sporni zadevi je bila že izdana pravnomočna sodna odločba, s katero je bil tožnikov tožbeni zahtevek zavrnjen. Tožnik v vlogah ni navedel, kakšno pravno sredstvo uveljavlja. Iz njegovih vlog, kot tudi iz pritožbe, zgolj izhaja, da se ne strinja s sodbo, ker naj bi iz zdravstvene dokumentacije izhajalo, da je nesposoben za delo. Tožnik vloge kljub pozivu sodišča ni ustrezno popravil, saj ni navedel niti, katero pravno sredstvo uveljavlja pred sodiščem. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP njegovo vlogo utemeljeno kot nepopolno zavrglo.
Glede na to, da je bil toženki določen rok za dopolnitev vloge oziroma pripravo elaborata, pri čemer toženka ni predlagala podaljšanja tako določenega roka, elaborata pa ni pripravila kljub temu, da ji je tožnica posredovala njegov vzorec s pojasnilom o metodologiji njegove priprave, toženka pri izpolnjevanju svoje pogodbene obveznosti v obravnavanem primeru ni zadostila standardu skrbnega ravnanja.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - neodziv vabilu centra za socialno delo na razgovor
Storilčev neopravičen izostanek z razgovora za pripravo predloga konkretne naloge za nadomestitev globe na centru za socialno delo se šteje za umik predloga za nadomestitev globe.
ZDSS-1 člen 72. ZPIZ-2 člen 171, 171/1. ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 111, 112.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - nepristojen organ - prepozna tožba - očitna pomota
Tožnica je tožbo, ki jo je sicer pravilno naslovila na Delovno in socialno sodišče Ljubljana, vložila pri toženi stranki. Ta je nato z dopisom tožbo odstopila sodišču v pristojno reševanje. Tožnica je tožbo pred iztekom roka vložila pri toženi stranki, vendar pa gre za nepristojni organ. Zato je potrebno šteti, da je bila tožba pri sodišču vložena takrat, ko jo je tožena stranka posredovala sodišču, to pa je bilo že po poteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka. Ker je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, jo je potrebno kot prepozno vloženo zavreči.
ZPP v šestem odstavku 112. člena določa, da vloga, ki je vezana na rok in izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, se šteje za pravočasno vloženo le ob pogoju, če je mogoče vložitev pri nepristojnemu sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma tretjega odstavka 87. člena zakona ali vložnikovi očitni pomoti. V sporni zadevi navedene določbe, tudi če se tožnica sklicuje na pomoto, ni mogoče uporabiti, saj tožba ni bila vložena pri nepristojnem sodišču, temveč je bila vložena pri toženi stranki. Tožnica je bila v pravnem pouku pravilno poučena, kje se vloži tožba, kar pomeni, da je tožnica sama postopala nepravilno, ko je tožbo vložila pri toženi stranki, ne pa pri sodišču. ZPP pa v teh primerih ne daje pravne podlage, da bi se tožba štela za pravočasno.
Po določbi prvega odstavka 132. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) se sme prestajanje uklonilnega zapora, izrečenega v postopku o prekršku, prekiniti samo zaradi zdravstvenih razlogov. O prekinitvi prestajanja uklonilnega zapora, v skladu z določbo tretjega odstavka 132. člena ZIKS-1, odloči direktor zavoda s sklepom na podlagi mnenja zavodskega zdravnika.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekinitev postopka zaradi odhoda v tujino - bistvena kršitev določb postopka – podaljšanje roka za predložitev potrdila o vključitvi v ustrezen program
Storilec je opravil kontrolni zdravniški pregled in predložil zdravniško spričevalo, zato je prenehal razlog za prekinitev postopka (odhod v tujino).
Roka za predložitev potrdila o vključitvi v ustrezen program pri presoji odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče podaljšati.
Iz zapisnika z glavne obravnave izhaja, da sodišče ni sprejelo dokaznega sklepa v zvezi z dokaznim predlogom, kakor ga je tožnik podal v pripravljalni vlogi, da se dopolni izvedensko mnenje z zaslišanjem izvedenca psihiatra na glavni obravnavi. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče ostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo, saj zaslišanje izvedenca psihiatra glede na že podano jasno pisno mnenje ni bilo potrebno. Takšne ugotovitve sodišča prve stopnje so v neskladju s pisnim izvedenskim mnenjem psihiatra, ki je v izvidu in mnenju zapisal, da je za bolj konkretne odgovore na vprašanja, ki so postavljena izvedencu, potrebno zdravljenje in da na njih sedaj ni moč dati dokončnega odgovora. Sodišče tako ni dobilo odgovora na zastavljeno vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti oz. kakšna je stopnja invalidnosti pri tožniku. Zato ni pravilno stališče sodišča, da je že podano pisno mnenje zadosti jasno in da v posledici ni potrebno zaslišati izvedenca psihiatra. S takšnim postopanjem prvostopenjskega sodišča je bila tožniku kršena pravica do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 399. člena ZPP.