CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK0006722
ZPP člen 350, 353. ZUDPPKZ člen 1.
regresni zahtevek - oškodovanec - zavarovalne pravice - odškodnina
Toženec se neutemeljeno sklicuje na to, da mu v postopku izvajanja policijskih pooblastil ni bila dana možnost enakopravnega sodelovanja kot drugemu vozniku ter da naj bi bile kršene njegove pravice.
Pritožbene trditve, da vsebine zapisnika toženec ni razumel, češ da razume le najenostavnejše tekste in besede, ki so v zvezi z dnevnim preživljanjem, so neresne, glede na to, da ima toženec opravljen vozniški izpit.
23. člen ZPSPP o sporazumnem prenehanju najemne pogodbe velja tako za najemne pogodbe za določen čas kot tudi za najemne pogodbe za nedoločen čas. Že na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank je mogoče sklepati, da sta se obe s prenehanjem najemne pogodbe strinjali.
Ker tožnica z obravnavanim zahtevkom skuša doseči vknjižbo prenehanja najemne pravice (za kar potrebuje listino, ki je sposobna za tak vpis), bo to dosegla že na podlagi pravnomočne sodbe v predmetnem gospodarskem sporu.
ZPIZ-1 člen 109, 115, 115/1, 115/1-3, 115/3, 116, 116/5.
družinska pokojnina - pogoji - skupno prebivališče - preživljanje
Tožnika ne izpolnjujeta pogojev, določenih v 115. čl. ZPIZ-1, za priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojnem sinu (pokojni sin v času smrti s tožnikoma ni imel skupnega stalnega prebivališča, prav tako pa tožnikoma ni uspelo dokazati, da ju je pokojni sin preživljal), zato njun tožbeni zahtevek, da se jima prizna pravica do družinske pokojnine, ni utemeljen.
Zmotno je stališče, da sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o primernost (strokovnosti) podlage za izvedbo katastrskega vpisa (češ da naj bi bilo to odločanje v izrecni pristojnosti GURS). Iz določbe šestega odstavka 23.a člena ZVEtL namreč jasno izhaja prav to, in sicer da je sodišče dolžno ugotoviti, ali določen elaborat predstavlja primerno strokovno podlago za izvedbo katastrskega vpisa.
Zgolj sklicevanje na obstoj domneve o insolventnosti po določbah ZFPPIPP pri toženi stranki ni dovolj konkretna trditev, s katero bi bila izkazana nevarnost, da bo uveljavitev denarne terjatve tožeče stranke onemogočena. Insolventnost dolžnika ne pomeni avtomatično nevarnosti za uveljavitev predmetne terjatve
vrnitev v prejšnje stanje – neplačilo sodne takse zaradi bolezni
Če je bila tožnica v času bolezni nesposobna daljše hoje in za vožnjo avtomobila, je pa bila, ob danes danih komunikacijskih možnostih, brez večjega truda sposobna stopiti v kontakt s svojimi bližnjimi sorodniki ali s pooblaščencem, s katerimi bi uredila, da bi bila taksa v redu plačana.
načelo spoštovanja dogovorov – bistvene sestavine sporazuma – pogajanja pred sklenitvijo pogodbe – načelo vestnosti in poštenja – avtonomija volje
Dejstvo, da v sporazumu niso navedene proračunske postavke, zakonite pravne podlage ter datumi plačila na samo veljavnost sporazuma nimajo vpliva, saj ne gre za bistvene sestavine sporazuma.
Tožena stranka bi morala pred podpisom sporazuma poskrbeti, da bi se predhodno opravil postopek iz prej citiranega Pravilnika, ne more pa se po podpisu sporazuma sklicevati na nepravilnosti, ki jih je zaradi lastne neskrbnosti zagrešila sama. Svoje neskrbnosti pri vstopanju v pravno poslovni odnos ne more naprtiti tožeči stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063689
ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodnina – prepozna izpraznitev nepremičnine – pravočasno grajanje procesnih kršitev – uveljavljanje kršitev določb postopka do konca glavne obravnave – pritožbeno uveljavljanje procesnih kršitev
Pritožnik v prvostopenjskem postopku do konca glavne obravnave ni uveljavljal kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo soočenja prič P. in P., kar bi na zadnjem naroku lahko storil. Zato šele v pritožbi uveljavljane kršitve pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
Če je tožnik res priposestvoval sporni del gozdne parcele še v času veljavnosti ODZ, je originarno pridobil lastninsko pravico pred uveljavitvijo določbe ZG, ki prepoveduje drobljenje manjših gozdnih parcel, zato mu je sodišče s sklicevanjem na to prepoved ne more odvzeti.
SPZ člen 99, 217, 217/2, 217/3, 222. ZPP člen 39, 39/1, 186, 190, 285.
negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja - služnostna pravica - priposestvovanje služnosti - prenehanje služnosti - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost - sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo - odtujitev stvari, o kateri teče pravda
V sporu zaradi prenehanja služnosti hoje in vožnje zaradi njene nepotrebnosti oziroma spremenjenih razmer je tožnica predlagala povezave z javnim cestnim omrežjem, ki predstavljajo dostop preko zemljišč drugih lastnikov. Takšna rešitev pa ni sprejemljiva, saj je pridobitev služnosti v tem primeru odvisna od privolitve lastnikov.
Okoliščina, da eden od solastnikov novo nastale parcele ni vstopil v pravdo, ne more preprečevati odločitve o ugoditvi tožbenega zahtevka.
ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069068
ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-3. SPZ člen 192, 192/1, 194, 194/1, 194/2, 199, 199/3. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/2, 163, 163/2.
zemljiški dolg - rubež zemljiškega dolga - poplačilo terjatve - predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - stroški pritožbenega postopka
Dokler gre za izoliran zemljiški dolg (fiduciarne zavarovalne pogodbe ni, zemljiško pismo ni bilo preneseno in ga lastnik nepremičnine, v konkretnem primeru dolžnik, poseduje sam) niti poplačilna pravica iz zemljiškega dolga niti zavarovana terjatev ne obstajata, zato rubež zemljiškega dolga in zemljiškega pisma v konkretnem primeru ne omogoča poplačila upnikove terjatve v nadaljnjem izvršilnem postopku. Zgolj temu pa so namenjene predhodne odredbe.
Dolžnik je v predlogu za povrnitev stroškov navedel zgolj skupen znesek le-teh, ne da bi jih določno opredelil (po vsebini, višini in pravni podlagi) in tako že trditvenega bremena ni zmogel.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - bistvena kršitev določb postopka - kršitev pravice do obrambe
Pritožba med drugim zatrjuje, da je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe, saj ni bilo mogoče pregledati listin, ki so bile podlaga za odreditev in izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov in na podlagi teh za opravo hišne preiskave pri obdolžencu, in ki so sestavni del drugega spisa. S tem utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP zaradi kršitve določb 128. člena navedenega zakona. Ta pravica mora biti obdolžencu in zagovorniku kot stranki v postopku dana, saj sicer učinkovito izvajanje obrambe ni mogoče.
Kapital dolžnika je razlika med njegovimi sredstvi in obveznostmi, v predmetni zadevi pa iz dokaza, ki ga je upnik predlagal v podkrepitev svojih navedb v predlogu za zavarovanje, izhaja prav nasprotno, kot to zatrjuje upnik.
verodostojna listina – predložitev verodostojne listine v pravdi
Predložitev verodostojne listine v teku pravde, torej po tem, ko je zaradi ugovora dolžnika sklep o izvršbi razveljavljen v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, ni pogoj za odločanje o zahtevku, niti pogoj za to, da mu sodišče lahko ugodi. V tem postopku se dejansko stanje ugotavlja na podlagi dokazov, ki sta jih predlagali stranki in na podlagi kontradiktornega postopka. Tudi če listine, ki so bile predložene s strani tožeče stranke, ne bi imele lastnosti verodostojne listine, to ne pomeni, da ne gre za listine v smislu določb ZPP, s katerimi je tožeča stranka dokazovala obstoj in višino svoje terjatve.
spor majhne vrednosti - razglasitev sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sporu majhne vrednosti se sodba razglasi takoj po koncu glavne obravnave, česar sodišče prve stopnje ni storilo. Vendar ta kršitev ni bistvena, ker na pravilnost in zakonitost sodbe ni in ni mogla vplivati.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0075744
ZPP člen 328, 332, 339, 339/2, 339/2-11. ZMZPP člen 108, 108/6. ZDav-P člen 35. ZIZ člen 41, 129, 132.
popravni sklep - očitna pisna pomota - nepravilnost pooblastila - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - predhodno vprašanje - izplačilo terjatve na račun osebe, ki ni upnik - zmoten preračun tečaja - izterjava denarne terjatve v tuji valuti
O priznanju tuje sodne odločbe je mogoče odločati tudi kot o predhodnem vprašanju, vendar le z učinkom za ta postopek.
V primeru izvršbe z rubežem dolžnikove plače in drugih stalnih denarnih prejemkov dopustnosti izplačila ZIZ ne omejuje zgolj na izplačilo na upnikov račun.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070361
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 178, 179.
odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - poseg v osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti – pravica do svobode izražanja – objava na spletni strani politične stranke – žaljiva obdolžitev
V primerih, ko gre za novinarsko poročanje, se tehtanje med pravico do svobode izražanja ter med osebnostnimi pravicami pogosto nagne v prid svobodi izražanja, vendar pa je obravnavana situacija posebna, saj gre za spletno stran politične stranke, ki je brez dvoma medij specifične narave. Tudi zanj mora veljati svoboda širjenja informacij, vendar pa je treba pri tehtanju, kadar nastopi kolizija pravic, upoštevati tudi naravo in namen takega medija.
invalidska pokojnina - invalidnost III. kategorije
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, neutemeljen.
Stranka ima pravico, da se v postopku izjavi, sodišče pa dolžnost, da se z njenimi navedbami seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
Od trenutka, ko je sodišče seznanjeno z odpovedjo pooblastila, se pisanja vročajo neposredno stranki oziroma novemu pooblaščencu, če ga ta ima.
Protipravnost motenja je izključena, kadar je tako eksplicitno navedeno v zakonu ali kadar je dejanje/ravnanje opravljeno na podlagi podzakonskega predpisa, pod pogojem, da je ta sprejet na zakonski podlagi oziroma zakon nanj prenaša pooblastilo za (podrobnejšo) ureditev pravnih razmerij.
Pri inšpekcijski odločbi gre za oblasten enostranski posamičen akt, s katerim je na podlagi zakona/podzakonskega predpisa avtoritativno odločeno o pravici/obveznosti stranke. Iz predmetne inšpekcijske odločbe jasno izhaja obveznost tožene stranke, da mora odklopiti električni priključek tožnikov, kar pomeni, da takšen odklop, če bi ga tožena stranka izvedla, ne bi nasprotoval pravnemu redu in zato zaradi pomanjkanja protipravnosti ne bi predstavljal motilnega ravnanja.