OZ člen 6, 46, 46/2, 65, 104, 104/1. ZVKSES člen 3, 4.
standard dolžne skrbnosti - bistvena zmota - oderuška pogodba - višina are - uporaba ZVKSES - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe
Presoja oderuškosti pogodbe je omejena na sklenitveno fazo pogodbenega razmerja, v kateri mora biti podana ekvivalenca vzajemnih dajatev. Ni pa mogoče utemeljiti oderuškosti z okoliščinami, ki se nanašajo na izpolnitveno fazo pogodbe.
Četudi ZVKSES najvišji znesek are določa zaradi zaščite potrošnika pred tveganjem neizpolnitve investitorja oziroma vmesnega kupca, je takšno merilo uporabljivo tudi v primeru, v katerem je bila tožnikova pravočasna izpolnitev (tj. izročitev kupnine) določena kot bistvena sestavina pogodbe.
Ker je za neizpolnitev odgovoren tožnik, zaradi takšne neizpolnitve pa je ipso iure nastopilo prenehanje pogodbenega razmerja pravdnih strank, toženec nima več možnosti izbire med vztrajanjem pri izpolnitvi in vštetju are v odškodnino zaradi zamude ter zadovoljitvijo z obdržanjem are. Pravico ima zgolj do are.
poškodba pri delu - odškodnina - primarni strah - smrtni strah
Tožnikov strah ob dogodku je bil smrten: tožnikov sodelavec je stal na drugi strani ogromnega papirnega stroja, ki poteka čez pol proizvodnje linije, in je stroj pognal, še preden je tožnik svoje opravilo (ročna vpeljava zavitka v stroj) končal, zato je tožniku je med dva vrteča valja zvleklo glavo in mu jo stisnilo, ko pa je v smrtnem strahu in paniki zakričal, ga je sodelavec slišal in pognal stroj v nasprotno smer, tako da so valji dobesedno izstrelili tožnikovo glavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0075535
ZPP člen 302 OZ člen 171, 171/1.
razveljavitev sodbe - nadaljevanje glavne obravnave - odškodnina - padec na ledu - soprispevek oškodovanca
Po razveljavitvi sodbe v pritožbenem postopku se je glavna obravnava nadaljevala, kot bi bila preložena: z izvedbo nadaljnjih dokazov skladno z napotki pritožbenega sodišča. Procesna dejanja, ki so bila opravljena na predhodnih narokih, so ostala v veljavi.
Ob povprečni skrbnosti, ko se tudi od pešcev v zimskem času pričakuje večja previdnost, bi morala tožeča stranka računati na nevarnost poledenelih površin ob pločniku in biti pri hoji ob njem bolj pozorna in previdna.
23. člen ZPSPP o sporazumnem prenehanju najemne pogodbe velja tako za najemne pogodbe za določen čas kot tudi za najemne pogodbe za nedoločen čas. Že na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank je mogoče sklepati, da sta se obe s prenehanjem najemne pogodbe strinjali.
Ker tožnica z obravnavanim zahtevkom skuša doseči vknjižbo prenehanja najemne pravice (za kar potrebuje listino, ki je sposobna za tak vpis), bo to dosegla že na podlagi pravnomočne sodbe v predmetnem gospodarskem sporu.
splošni pogoji - izključitev rizika – škoda v zvezi s posestjo in uporabo službenega vozila – odgovornost delodajalca za poškodbo pri delu
Vozilo, ki ga je tožnik dobil od delodajalca, je po svoji osnovni funkciji prevozno sredstvo, namenjeno ne le prevozu potnikov, ampak tudi blaga. Sestavni del funkcije prevoza blaga oziroma materiala, pa je tudi nalaganje in razlaganje tovora z vstopanjem in izstopanjem v in iz vozila. Zato so, poleg samega prevoza in uporabe vozila kot prevoznega sredstva, tudi takšna opravila zajeta v pojmu uporabe in posesti vozila.
ZPIZ-1 člen 109, 115, 115/1, 115/1-3, 115/3, 116, 116/5.
družinska pokojnina - pogoji - skupno prebivališče - preživljanje
Tožnika ne izpolnjujeta pogojev, določenih v 115. čl. ZPIZ-1, za priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojnem sinu (pokojni sin v času smrti s tožnikoma ni imel skupnega stalnega prebivališča, prav tako pa tožnikoma ni uspelo dokazati, da ju je pokojni sin preživljal), zato njun tožbeni zahtevek, da se jima prizna pravica do družinske pokojnine, ni utemeljen.
neupravičena obogatitev – povrnitev vlaganj – izjalovljeno pričakovanje – pričetek teka zastaralnega roka za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve
Ker terjatev iz naslova neupravičene obogatitve nastane s prehodom koristi s prikrajšane osebe na osebo, ki je s tem pridobila korist , za pričetek teka zastaralnega roka za njeno uveljavitev ni vedno odločilen trenutek, ko so bila vlaganja zaključena, ampak je pomembno, kdaj se je izjalovilo pričakovanje, zaradi katerega je bilo vlaganje izvedeno.
nujni delež – nujni delež v denarju – obračunska vrednost zapuščine – trenutek ugotavljanja vrednosti zapuščine – darilo – status zapuščine – delitev dediščine
Za določitev vrednosti parcele ni odločilen njen status, kot je razviden iz podatkov zemljiškega katastra, pač pa namembnost zemljišča v času daritve, torej ali je bilo zemljišče po prostorskem ureditvenem planu predvideno za gradnjo.
Časovni mejnik za ugotavljanje obračunske vrednosti zapuščine in s tem denarne vrednosti nujnega dednega deleža je zapustnikova smrt.
nepravdni postopek – izključitev manjšinskih delničarjev – določitev primerne denarne odškodnine za delnice – mnenje poravnalnega odbora – načelo kontradiktornosti
Tudi v nepravdnem postopku je potrebno zagotavljati konkradiktornost postopka, kar pomeni, da mora biti vsakemu udeležencu omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotnega udeleženca, da sodeluje v dokaznem postopku, da se izjavi o rezultatih dokazovanja ter sploh o vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Vsakomur mora biti omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese ter zagotovljeno, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev sodišča v zadevi, ki se nanaša na njegove pravice oziroma obveznosti.
Zgolj dejstvo, da je poravnalni odbor potrdil izhodiščno stališče nasprotnega udeleženca, jim takšne pravice ne more odvzeti.
ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069068
ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-3. SPZ člen 192, 192/1, 194, 194/1, 194/2, 199, 199/3. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/2, 163, 163/2.
zemljiški dolg - rubež zemljiškega dolga - poplačilo terjatve - predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - stroški pritožbenega postopka
Dokler gre za izoliran zemljiški dolg (fiduciarne zavarovalne pogodbe ni, zemljiško pismo ni bilo preneseno in ga lastnik nepremičnine, v konkretnem primeru dolžnik, poseduje sam) niti poplačilna pravica iz zemljiškega dolga niti zavarovana terjatev ne obstajata, zato rubež zemljiškega dolga in zemljiškega pisma v konkretnem primeru ne omogoča poplačila upnikove terjatve v nadaljnjem izvršilnem postopku. Zgolj temu pa so namenjene predhodne odredbe.
Dolžnik je v predlogu za povrnitev stroškov navedel zgolj skupen znesek le-teh, ne da bi jih določno opredelil (po vsebini, višini in pravni podlagi) in tako že trditvenega bremena ni zmogel.
Protipravnost motenja je izključena, kadar je tako eksplicitno navedeno v zakonu ali kadar je dejanje/ravnanje opravljeno na podlagi podzakonskega predpisa, pod pogojem, da je ta sprejet na zakonski podlagi oziroma zakon nanj prenaša pooblastilo za (podrobnejšo) ureditev pravnih razmerij.
Pri inšpekcijski odločbi gre za oblasten enostranski posamičen akt, s katerim je na podlagi zakona/podzakonskega predpisa avtoritativno odločeno o pravici/obveznosti stranke. Iz predmetne inšpekcijske odločbe jasno izhaja obveznost tožene stranke, da mora odklopiti električni priključek tožnikov, kar pomeni, da takšen odklop, če bi ga tožena stranka izvedla, ne bi nasprotoval pravnemu redu in zato zaradi pomanjkanja protipravnosti ne bi predstavljal motilnega ravnanja.
neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - solastnina - stroški izvedenca – zahtevnost izvedenskega mnenja
Obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine je podana le v tistem obsegu, ki presega solastni delež solastnika, če ga uporablja brez pravne podlage in zanj ne plačuje ustreznega nadomestila.
Pri presoji stopnje zahtevnosti mnenja je treba upoštevati ne le obsežnost dokumentacije in časa, ki ga ima izvedenec na voljo, pač pa tudi kompleksnost in vrsto zadeve ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti.
Zaradi vsebinske in formalne pomanjkljivosti tožbe pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani. Z očitkom o naznanitvi dejanja policistom ni zatrjevano nedopustno ravnanje; očitek o posredovanju podatkov o tatvini okoličanom pa zaradi nezadostne substanciranosti ne utemeljuje tožbenega zahtevka. Nobeden od očitkov ne privede do uveljavljane posledice – odškodninske odgovornosti tožencev.
Za spor o plačilu odškodnine zakon enotnega sosporništva ne določa; tudi po naravi odškodninsko razmerje ni tako, da bi bila odločitev v sporu nujno enaka za vse sospornike na pasivni strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK0006722
ZPP člen 350, 353. ZUDPPKZ člen 1.
regresni zahtevek - oškodovanec - zavarovalne pravice - odškodnina
Toženec se neutemeljeno sklicuje na to, da mu v postopku izvajanja policijskih pooblastil ni bila dana možnost enakopravnega sodelovanja kot drugemu vozniku ter da naj bi bile kršene njegove pravice.
Pritožbene trditve, da vsebine zapisnika toženec ni razumel, češ da razume le najenostavnejše tekste in besede, ki so v zvezi z dnevnim preživljanjem, so neresne, glede na to, da ima toženec opravljen vozniški izpit.
vrnitev v prejšnje stanje – dokazno breme – prekluzija glede predlaganja dokazov – poslabšanje zdravstvenega stanja pooblaščenca
Določba 117. člena ZPP ne daje podlage za stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka v predlogu morala navesti vse dokaze za svoje trditve, saj ne nalaga obveznosti predlaganja dokazov le v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
Upravičeni predlagatelj po ZVEtL je lahko le tisti, ki mu le ZVEtL kot specialni predpis (ne pa tudi SPZ), omogoča vzpostavitev etažne lastnine. Tisti, ki ima možnost vzpostaviti etažno lastnino na podlagi SPZ, pa čeprav izkazuje upravičenje do lastninske pravice na posameznem delu stavbe, nima legitimacije za vložitev predloga za ugotovitev etažne lastnine po ZVEtL.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075523
ZPP člen 14.
soprispevek oškodovanca - vezanost na obsodilno kazensko sodbo
V regresni pravdi ima toženec možnost, da poda ugovor glede soprispevka oškodovanca, sodišče pa je ne glede na morebitno pravnomočno kazensko sodbo, s katero je toženec obsojen za kaznivo dejanje, dolžno ta ugovor obravnavati in izvesti predlagane pravno odločilne dokaze, saj je vezano zgolj na obstoj kaznivega dejanja in kazensko odgovornost.
Kadar toženec v regresni pravdi ugovarja višini izplačane odškodnine, mora sodišče izvesti predlagane dokaze in znova odmeriti pravično in primerno denarno odškodnino, saj lahko le na tak način izčrpa postavljeni ugovor.