invalidnost I. kategorije - rok za izpolnitev obveznosti - odškodninska odgovornost zavoda - invalidska pokojnina
Tožnik je zahteval, da mu toženka izplača zneske invalidske pokojnine, zapadle do dne izdaje sodbe, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v roku 60 dni pod izvršbo. Takšnemu zahtevku tožnika je sodišče v bistvu ugodilo, saj je toženko zavezalo, da je dolžna tožniku izplačati že zapadle zneske invalidske pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe, in sicer v roku 60 dni, pri tem pa je kot začetek teka izpolnitve navedlo "poplačilo denarnih dajatev". Sodišče je kot pravno podlago za ugoditev temu delu tožbenega zahtevka štelo 276. člen ZPIZ-1, kjer je urejena odškodninska odgovornost toženke. V tem delu materialno-pravno drugačen rok ali tek roka za plačilo odškodnine ni določen, zato bi bilo sodišče dolžno upoštevati izpolnitveni rok, kakor ga je tožnik postavil v svoji tožbi, torej da dobi plačilo v roku 60 dni.
vrnitev v prejšnje stanje – neplačilo sodne takse zaradi bolezni
Če je bila tožnica v času bolezni nesposobna daljše hoje in za vožnjo avtomobila, je pa bila, ob danes danih komunikacijskih možnostih, brez večjega truda sposobna stopiti v kontakt s svojimi bližnjimi sorodniki ali s pooblaščencem, s katerimi bi uredila, da bi bila taksa v redu plačana.
Kapital dolžnika je razlika med njegovimi sredstvi in obveznostmi, v predmetni zadevi pa iz dokaza, ki ga je upnik predlagal v podkrepitev svojih navedb v predlogu za zavarovanje, izhaja prav nasprotno, kot to zatrjuje upnik.
neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - solastnina - stroški izvedenca – zahtevnost izvedenskega mnenja
Obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine je podana le v tistem obsegu, ki presega solastni delež solastnika, če ga uporablja brez pravne podlage in zanj ne plačuje ustreznega nadomestila.
Pri presoji stopnje zahtevnosti mnenja je treba upoštevati ne le obsežnost dokumentacije in časa, ki ga ima izvedenec na voljo, pač pa tudi kompleksnost in vrsto zadeve ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK0006722
ZPP člen 350, 353. ZUDPPKZ člen 1.
regresni zahtevek - oškodovanec - zavarovalne pravice - odškodnina
Toženec se neutemeljeno sklicuje na to, da mu v postopku izvajanja policijskih pooblastil ni bila dana možnost enakopravnega sodelovanja kot drugemu vozniku ter da naj bi bile kršene njegove pravice.
Pritožbene trditve, da vsebine zapisnika toženec ni razumel, češ da razume le najenostavnejše tekste in besede, ki so v zvezi z dnevnim preživljanjem, so neresne, glede na to, da ima toženec opravljen vozniški izpit.
neupravičena obogatitev – povrnitev vlaganj – izjalovljeno pričakovanje – pričetek teka zastaralnega roka za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve
Ker terjatev iz naslova neupravičene obogatitve nastane s prehodom koristi s prikrajšane osebe na osebo, ki je s tem pridobila korist , za pričetek teka zastaralnega roka za njeno uveljavitev ni vedno odločilen trenutek, ko so bila vlaganja zaključena, ampak je pomembno, kdaj se je izjalovilo pričakovanje, zaradi katerega je bilo vlaganje izvedeno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070361
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 178, 179.
odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - poseg v osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti – pravica do svobode izražanja – objava na spletni strani politične stranke – žaljiva obdolžitev
V primerih, ko gre za novinarsko poročanje, se tehtanje med pravico do svobode izražanja ter med osebnostnimi pravicami pogosto nagne v prid svobodi izražanja, vendar pa je obravnavana situacija posebna, saj gre za spletno stran politične stranke, ki je brez dvoma medij specifične narave. Tudi zanj mora veljati svoboda širjenja informacij, vendar pa je treba pri tehtanju, kadar nastopi kolizija pravic, upoštevati tudi naravo in namen takega medija.
načelo spoštovanja dogovorov – bistvene sestavine sporazuma – pogajanja pred sklenitvijo pogodbe – načelo vestnosti in poštenja – avtonomija volje
Dejstvo, da v sporazumu niso navedene proračunske postavke, zakonite pravne podlage ter datumi plačila na samo veljavnost sporazuma nimajo vpliva, saj ne gre za bistvene sestavine sporazuma.
Tožena stranka bi morala pred podpisom sporazuma poskrbeti, da bi se predhodno opravil postopek iz prej citiranega Pravilnika, ne more pa se po podpisu sporazuma sklicevati na nepravilnosti, ki jih je zaradi lastne neskrbnosti zagrešila sama. Svoje neskrbnosti pri vstopanju v pravno poslovni odnos ne more naprtiti tožeči stranki.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - bistvena kršitev določb postopka - kršitev pravice do obrambe
Pritožba med drugim zatrjuje, da je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe, saj ni bilo mogoče pregledati listin, ki so bile podlaga za odreditev in izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov in na podlagi teh za opravo hišne preiskave pri obdolžencu, in ki so sestavni del drugega spisa. S tem utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP zaradi kršitve določb 128. člena navedenega zakona. Ta pravica mora biti obdolžencu in zagovorniku kot stranki v postopku dana, saj sicer učinkovito izvajanje obrambe ni mogoče.
predlog za izločitev sodnika – nepopoln predlog – pristojnost razpravljajočega sodnika – pritožba zoper sklep o zavrženju predloga – navajanje novih dejstev in dokazov
Okoliščina, da zoper sklep o zavrženju nepopolne zahteve za izločitev sodnika ni posebne pritožbe, ne pomeni, da ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.
Pristojnost razpravljajočega sodnika, da odloči o predlogu za izločitev sodnika, je podana le, ko gre zgolj in samo za zavlačevanje postopka. V dvomu mora o predlogu odločiti predsednik sodišča in ne razpravljajoči sodnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075523
ZPP člen 14.
soprispevek oškodovanca - vezanost na obsodilno kazensko sodbo
V regresni pravdi ima toženec možnost, da poda ugovor glede soprispevka oškodovanca, sodišče pa je ne glede na morebitno pravnomočno kazensko sodbo, s katero je toženec obsojen za kaznivo dejanje, dolžno ta ugovor obravnavati in izvesti predlagane pravno odločilne dokaze, saj je vezano zgolj na obstoj kaznivega dejanja in kazensko odgovornost.
Kadar toženec v regresni pravdi ugovarja višini izplačane odškodnine, mora sodišče izvesti predlagane dokaze in znova odmeriti pravično in primerno denarno odškodnino, saj lahko le na tak način izčrpa postavljeni ugovor.
Zgolj sklicevanje na obstoj domneve o insolventnosti po določbah ZFPPIPP pri toženi stranki ni dovolj konkretna trditev, s katero bi bila izkazana nevarnost, da bo uveljavitev denarne terjatve tožeče stranke onemogočena. Insolventnost dolžnika ne pomeni avtomatično nevarnosti za uveljavitev predmetne terjatve
vlaganje solastnika v solastno nepremičnino – dogovor o stvarnopravnih posledicah vlaganj – povečanje solastniškega deleža z vlaganji
Solastnikova vlaganja v solastno nepremičnino lahko privedejo do spremembe solastniških deležev na podlagi sporazuma oziroma soglasja z ostalimi solastniki.
preživnina - nujni strošek za preživljanje - leasing za osebno vozilo - kaznovanje odvetnika zaradi razžalitve
Strošek leasinga za osebno vozilo ni nujni strošek za preživljanje otroka, kot to tudi ni strošek za zavarovanje hiše in nakup računalnika.
Pritožba je namenjena preizkusu dejanskih in pravnih zaključkov nižjega sodišča, zato je lahko vsak pritožnik pri varstvu svojih pravic kritičen do stališč sodišča in odločbo izpodbija s pravno in dejansko argumentacijo, vse pa v mejah dostojnega izražanja svojih stališč.
Ker je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uspela, je upravičena do plačila stroškov postopka, četudi naj bi umik tožbe podala dva meseca po priznanju terjatev v stečajnem postopku. S svojim umikom tožbe namreč ni „zamudila“, saj toženi stranki v času od priznanja terjatve do umika tožbe niso nastali nikakršni stroški. Torej s svojim ne takojšnjim umikom tožbe toženi stranki ni povzročila nobenih stroškov, ki bi ji jih morala zaradi svojega ravnanja povrniti.
nepravdni postopek – izključitev manjšinskih delničarjev – določitev primerne denarne odškodnine za delnice – mnenje poravnalnega odbora – načelo kontradiktornosti
Tudi v nepravdnem postopku je potrebno zagotavljati konkradiktornost postopka, kar pomeni, da mora biti vsakemu udeležencu omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotnega udeleženca, da sodeluje v dokaznem postopku, da se izjavi o rezultatih dokazovanja ter sploh o vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Vsakomur mora biti omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese ter zagotovljeno, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev sodišča v zadevi, ki se nanaša na njegove pravice oziroma obveznosti.
Zgolj dejstvo, da je poravnalni odbor potrdil izhodiščno stališče nasprotnega udeleženca, jim takšne pravice ne more odvzeti.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - izguba koristi - dokazovanje - dokazno sredstvo - manjkajoče trditve - izvedenec
Pri zahtevku po 2. odst. 72. člena ZDen gre za nadomestilo izgube koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino uporabljal sam. Pri tem pa je (v skladu s trditvenim bremenom) seveda on tisti, ki mora podati (ustrezne) trditve (in zanje predlagati (ustrezne) dokaze), o tem kako bi nepremičnino (dejansko) uporabljal (jo ekonomsko izkoriščal) in kakšna (oziroma v čem) je izguba, ki naj jo zahtevano nadomestilo »pokrije«