Stranka ima pravico, da se v postopku izjavi, sodišče pa dolžnost, da se z njenimi navedbami seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
Od trenutka, ko je sodišče seznanjeno z odpovedjo pooblastila, se pisanja vročajo neposredno stranki oziroma novemu pooblaščencu, če ga ta ima.
23. člen ZPSPP o sporazumnem prenehanju najemne pogodbe velja tako za najemne pogodbe za določen čas kot tudi za najemne pogodbe za nedoločen čas. Že na podlagi konkludentnih ravnanj pravdnih strank je mogoče sklepati, da sta se obe s prenehanjem najemne pogodbe strinjali.
Ker tožnica z obravnavanim zahtevkom skuša doseči vknjižbo prenehanja najemne pravice (za kar potrebuje listino, ki je sposobna za tak vpis), bo to dosegla že na podlagi pravnomočne sodbe v predmetnem gospodarskem sporu.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0075744
ZPP člen 328, 332, 339, 339/2, 339/2-11. ZMZPP člen 108, 108/6. ZDav-P člen 35. ZIZ člen 41, 129, 132.
popravni sklep - očitna pisna pomota - nepravilnost pooblastila - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - predhodno vprašanje - izplačilo terjatve na račun osebe, ki ni upnik - zmoten preračun tečaja - izterjava denarne terjatve v tuji valuti
O priznanju tuje sodne odločbe je mogoče odločati tudi kot o predhodnem vprašanju, vendar le z učinkom za ta postopek.
V primeru izvršbe z rubežem dolžnikove plače in drugih stalnih denarnih prejemkov dopustnosti izplačila ZIZ ne omejuje zgolj na izplačilo na upnikov račun.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - izguba koristi - dokazovanje - dokazno sredstvo - manjkajoče trditve - izvedenec
Pri zahtevku po 2. odst. 72. člena ZDen gre za nadomestilo izgube koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino uporabljal sam. Pri tem pa je (v skladu s trditvenim bremenom) seveda on tisti, ki mora podati (ustrezne) trditve (in zanje predlagati (ustrezne) dokaze), o tem kako bi nepremičnino (dejansko) uporabljal (jo ekonomsko izkoriščal) in kakšna (oziroma v čem) je izguba, ki naj jo zahtevano nadomestilo »pokrije«
oporočno dedovanje - novejša oporoka - dogovor o odpovedi neuvedenemu dedovanju - obličnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju - vštevanje darila - pomanjkljiva trditvena podlaga
Za veljavnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju je potrebna stroga obličnost; v letu 1982 je moral biti sporazum overjen pri sodniku.
Zaradi pomanjkanja obličnosti ni relevantno, kaj naj bi bilo dogovorjeno leta 1982 glede stanovanja na B.. Stališče pritožnika o realizaciji posla je zmotno. Dogovor, katerega zatrjuje, tudi če je morda v nekem trenutku obstajal, ni bil izpolnjen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070361
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 178, 179.
odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - poseg v osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti – pravica do svobode izražanja – objava na spletni strani politične stranke – žaljiva obdolžitev
V primerih, ko gre za novinarsko poročanje, se tehtanje med pravico do svobode izražanja ter med osebnostnimi pravicami pogosto nagne v prid svobodi izražanja, vendar pa je obravnavana situacija posebna, saj gre za spletno stran politične stranke, ki je brez dvoma medij specifične narave. Tudi zanj mora veljati svoboda širjenja informacij, vendar pa je treba pri tehtanju, kadar nastopi kolizija pravic, upoštevati tudi naravo in namen takega medija.
ZSDP člen 65. ZUPJS člen 13, 14, 15, 16, 22. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika člen 15, 15/1, 15/4, 15/5.
otroški dodatek - dohodek - samostojni podjetnik - dohodek iz dejavnosti
V petem odstavku 15. člena Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika je določeno, da se za osebo, ki je šele začela opravljati dejavnost, upošteva obdobje od prvega dne v mesecu, v katerem se je vpisala v poslovni register Republike Slovenije ali drug ustrezni razvid do 1. aprila naslednjega leta. Te določbe ni mogoče tolmačiti tako, da bi bilo potrebno dohodek iz dejavnosti upoštevati tako, da bi se upošteval le njegov realni prihodek, temveč je potrebno kot fiktivni dohodek upoštevati 75 % bruto minimalne plače v skladu z določbo 14. člena ZUPJS. Zato je tožena stranka pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka tožnice v zvezi z dohodkom tožničinega moža (samostojnega podjetnika) pravilno ravnala, ko je pri upoštevanju tožnikove dejavnosti upoštevala 75 % bruto minimalne plače.
Namen samega izračuna dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka je v tem, da se ugotovi dejanski materialni položaj posameznika in družine, torej kakšen dohodek ima družina na razpolago v času vložitve vloge in s čimer naj bi družina razpolagala tudi v bodoče, da se lahko pravilno, ob upoštevanju njenega materialnega položaja, določi upravičenost do otroškega dodatka in s tem tudi sama višina otroškega dodatka v posledici razvrstitve v posamezni dohodkovni razred.
najemna pogodba – skrbnost ravnanja – raba stvari – izklop centralne kurjave – odškodninska odgovornost
Če najemnik sredi zime izklopi centralno kurjavo in zapusti hišo, je takšno ravnanje zaradi splošno znanih dejstev glede prostornine vode v trdem agregatnem stanju, neskrbno.
neupravičena obogatitev – povrnitev vlaganj – izjalovljeno pričakovanje – pričetek teka zastaralnega roka za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve
Ker terjatev iz naslova neupravičene obogatitve nastane s prehodom koristi s prikrajšane osebe na osebo, ki je s tem pridobila korist , za pričetek teka zastaralnega roka za njeno uveljavitev ni vedno odločilen trenutek, ko so bila vlaganja zaključena, ampak je pomembno, kdaj se je izjalovilo pričakovanje, zaradi katerega je bilo vlaganje izvedeno.
stvarna pristojnost – tožba zaradi motenja posesti – predhodni preizkus tožbe – ustalitev pristojnosti – ugovor pristojnosti
Tožnik je tožbo zaradi motenja posesti, za katero ZPP v drugem odstavku 30. člena izrecno predpisuje, da se obravnava v postopku pred okrajnim sodiščem, vložil pred okrožnim sodiščem. To je ob predhodnem preizkusu spregledalo, da ni pristojno za sojenje, ter je odredilo vročitev tožbe v odgovor. Od tega trenutka dalje se okrožno sodišče sámo (tj. po uradni dolžnosti) ne more več izreči za stvarno nepristojno in zadeve odstopiti okrajnemu sodišču. Ker druga tožena stranka na tožbo ni odgovorila, bo moralo okrožno sodišče izdati zamudni sklep po določbah ZPP, ki urejajo motenje posesti. Za odločanje med tožnikom in prvo toženo stranko, ki je v odgovoru na tožbo ugovarjala stvarno pristojnost, pa je pristojno okrajno sodišče.
Zgolj nestrinjanje s posameznimi dejanskimi zaključki prvega sodišča, brez argumentirane obrazložitve pritožbenih navedb, ne terja od pritožbenega sodišča, da se ponovno opredeljuje do tožnikovih trditev v postopku.
Zmotno je stališče, da sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o primernost (strokovnosti) podlage za izvedbo katastrskega vpisa (češ da naj bi bilo to odločanje v izrecni pristojnosti GURS). Iz določbe šestega odstavka 23.a člena ZVEtL namreč jasno izhaja prav to, in sicer da je sodišče dolžno ugotoviti, ali določen elaborat predstavlja primerno strokovno podlago za izvedbo katastrskega vpisa.
Zgolj sklicevanje na obstoj domneve o insolventnosti po določbah ZFPPIPP pri toženi stranki ni dovolj konkretna trditev, s katero bi bila izkazana nevarnost, da bo uveljavitev denarne terjatve tožeče stranke onemogočena. Insolventnost dolžnika ne pomeni avtomatično nevarnosti za uveljavitev predmetne terjatve
Dolžnika nista enotna sospornika. Prvi dolžnik namreč nastopa kot glavni dolžnik, drugi dolžnik pa kot menični porok, ki upniku odgovarja solidarno. Eno od načel meničnega prava je namreč načelo samostojne menične obveznosti. Tudi, če menico izda glavni dolžnik, ki je npr. kasneje izbrisan iz sodnega registra, to ne vpliva na veljavnost obveznosti poroka.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0052747
ZIZ člen 272. OZ člen 134.
zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - poseg v osebnostne pravice - nastanek težko nadomestljive škode
Ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve sodišče v skladu z 272. členom ZIZ in skladno z usmeritvami, ki jih je postavilo Ustavno sodišče z odločbo št. Up-275/97 z dne 16. 7. 1997, izda, če upnik poleg obstoja terjatve verjetno izkaže še obstoj ene izmed predpostavk iz 2. oziroma 3. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ. Predpostavka iz 3. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ je vsebinsko podobna možnosti, ki jo upniku daje 3. odstavek 272. člena v zvezi s 3. odstavkom 270. člena ZIZ, pri čemer uporaba tudi te določbe ni izključena.
starostna pokojnina - pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine
Tožnik pravice do izbire ni izčrpal pri drugem nosilcu zavarovanja že s tem, ko je od tujega nosilca neko obdobje dobival pokojninsko dajatev. Tožnik se ni mogel vnaprej odpovedati pokojnini pri toženki in v takšnem primeru ostati brez zagotovljene pravice do socialne varnosti, dokler mu toženka te pokojnine ni priznala oziroma mu je ni priznalo sodišče. Šele takrat je tožnik izpolnil pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja in šele takrat je lahko tudi opravil izbiro, katero bo užival. Šele ob takšnem tolmačenju 177. člena ZPIZ-1 ni poseženo v tožnikovo pravico do izbire ugodnejše pokojnine po drugem odstavku 177. člena ZPIZ-1. Tožnik je bil v spornem obdobju (ko je začel veljati Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino) upravičen do izplačila starostne pokojnine, priznane z odločbama, na podlagi dobe, prebite v Sloveniji.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pravilna uporaba materialnega prava - omejitve glede pridobitve lastninske pravice - potek priposestvovalne dobe - zakonske predpostavke za priposestvovanje - dobra vera - lastniška posest
Morebitne omejitve glede pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ki so vezane na kulturo in velikost gozdnega zemljišča, bi moralo sodišče prve stopnje presojati po tedaj veljavnih predpisih oziroma v času, ko naj bi tožnik oziroma njegovi pravni predniki priposestvovali sporni del zemljišča.
invalidnost I. kategorije - rok za izpolnitev obveznosti - odškodninska odgovornost zavoda - invalidska pokojnina
Tožnik je zahteval, da mu toženka izplača zneske invalidske pokojnine, zapadle do dne izdaje sodbe, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v roku 60 dni pod izvršbo. Takšnemu zahtevku tožnika je sodišče v bistvu ugodilo, saj je toženko zavezalo, da je dolžna tožniku izplačati že zapadle zneske invalidske pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe, in sicer v roku 60 dni, pri tem pa je kot začetek teka izpolnitve navedlo "poplačilo denarnih dajatev". Sodišče je kot pravno podlago za ugoditev temu delu tožbenega zahtevka štelo 276. člen ZPIZ-1, kjer je urejena odškodninska odgovornost toženke. V tem delu materialno-pravno drugačen rok ali tek roka za plačilo odškodnine ni določen, zato bi bilo sodišče dolžno upoštevati izpolnitveni rok, kakor ga je tožnik postavil v svoji tožbi, torej da dobi plačilo v roku 60 dni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071745
OZ člen 190, 198. SPZ člen 66, 66/1. ZPP člen 13, 285, 286, 319.
uporabnina - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba tuje stvari - tuja stvar - uporaba solastne nepremičnine - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - vezanost na obrazložitev druge odločbe - načelo neposrednosti – materialno procesno vodstvo
Zaradi uporabe nepremičnine v nasprotju s pogodbo, s katero je uporaba nepremičnine razdeljena, je lahko ena stranka prikrajšana, druga pa obogatena. V tem pomenu – torej kot stvar, do katere ena od strank nima pravice – je treba interpretirati pojem tuja stvar iz 198. čl. OZ.
Ker je v drugi pravdni zadevi razsojeno zgolj to, da tožnica ni izključna lastnica spornih prostorov, je lastnino teh prostorov sodišče dolžno ugotoviti. Odločitve seveda ne more utemeljevati s stališči in ugotovitvami iz obrazložitve druge sodbe, ampak z dokazi, ki sta jih pravdni stranki podali v obravnavani pravdni zadevi.