OZ člen 9, 88, 88/1. ZDR člen 136, 136/1, 136/2, 136/3, 138.
stroški bivanja - dolžnost izpolnitve obveznosti - zadrževanje in pobot izplačila plače - soglasje delavca - ničnost pogodbenega določila - plačilo za delo
Iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, izhaja, da je delodajalec dolžan priskrbeti delavcu v njegovo breme začasno bivališče, plačilo za bivanje pa bo delodajalec odtegnil od plače delavca. Pogodba vsebuje delavčevo izrecno izjavo, da dovoljuje, da se mu od plače odtegnejo vsa plačila delodajalca, opravljena v njegovo korist, pri čemer so v tem okviru mišljeni tudi stroški bivanja v okolici območja sedeža podjetja. Ker delavec ne more dati soglasja za pobot izplačila plače pred nastankom delodajalčeve terjatve (2. in 3. odst. 136. čl. ZDR), se pogodba o zaposlitvi v delu, ki določa, da bo delodajalec plačilo za bivanje odtegnil od plače delavca, pri čemer je delavec dovoljenje za odtegovanje od plače dal vnaprej, ne sme uporabljati.
Pravdni stranki se nista dogovorili, da bo zagotavljanje prenočišča oblika plačila delavcu, zato pri odločanju v tem sporu ne pride v poštev uporaba določbe 138. člena ZDR, ki ureja takšne primere. Terjatev tožeče stranke za plačilo prenočišča je nastajala in hkrati zapadla periodično, in sicer s pretekom vsakega meseca, v katerem je tožeča stranka zagotavljala prenočišče tožencu, ta pa ga je uporabljal. Tožeča stranka je plačilo stroškov bivanja za določeno obdobje od toženca terjala in mu za to postavila 8-dnevni rok. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo stroškov prenočišča za vtoževano obdobje utemeljen.
predlog vrhovnega državnega tožilstva za odložitev izvršitve odločbe - postopek odločanja po ziz - smiselna uporaba določb o odlogu na predlog tretjega - predlog za odlog pred začetkom izvršilnega postopka - težko nadomestljiva škoda - kršitev razpravnega načela
Predlog za odlog ali prekinitev izvršbe po 20. členu ZDT-1 je lahko vložen le v izvršilnem postopku in se za odločanje o njem uporabljajo določbe 7. poglavja ZIZ.
Določba 20. člena ZDT-1 ne daje pravne podlage za ukrep, ki bi ga lahko zahteval državni tožilec tudi pred začetkom sodnega (izvršilnega) postopka.
Tožnik ni imel dovoljenja osebne zdravnice za udeležbo na atletskih igrah, ki se jih je udeležil kot aktivni tekmovalec in pri tem zapustil kraj bivanja. Tudi če bi tožnik osebno zdravnico obvestil o nameravani udeležbi na igrah, mu ta dovoljenja ne bi dala. Po določbi 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ) mora osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija zavarovancu dati navodila o ravnanju v času bolniškega staleža. Delavec se mora držati navodil zdravnika, zato da bo zdravljenje čim krajše in v skladu s predpisano terapijo in se vzdržati vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem na delovno zmožnost delavca. Delavec krši svoje pogodbene obveznosti, če zlorablja odsotnost z dela zaradi bolezni. POZZ nalagajo delavcu obveznost predhodne odobritve osebnega zdravnika za zapustitev kraja bivanja. Ker tožnik za udeležbo na atletskih igrah ni imel izrecnega dovoljenja osebne zdravnice, je podan razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
invalidnost - invalidnina - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Tožnik uveljavlja telesno okvaro po hujših stanjih po infarktu miokarda. Tožnik je uvrščen v I. funkcijski razred po klasifikaciji NYHA, pri njem okvara srčne funkcije ni podana v takšni stopnji, da bi bilo pri njem po Seznamu telesnih okvar mogoče ugotoviti telesno okvaro in mu zanjo priznati pravico do invalidnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do invalidnine za 60 % telesno okvaro, ni utemeljen.
Priznanje določenih dejstev za pripoznavo dolga ne zadošča. Izjava se mora nanašati na priznanje določenega dejstva z vsemi pravnimi posledicami, torej da dolžnik pripozna, da na podlagi točno določenega pravnega razmerja dolguje upniku.
Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi plačila plač, povrnitve stroškov prehrane, plačila odpravnine ter odškodnine za izgubljeno plačo, za čas odpovednega roka in v tožbi podala še predlog za oprostitev plačila sodnih taks ter navedla, da je brez premoženja, da z možem prejemata nizki plači in da preživljata dva mladoletna otroka. Hkrati pa ni predložila odločbe pristojnega organa, da prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ter tožeča stranka tudi ni predložila izjave o premoženjskem stanju oziroma izpolnjenega obrazca za to izjavo. Po določbi 3. odstavka 12. člena ZST-1 se s predlogom za oprostitev plačilnih taks, ki mu ni priložena izjava o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje zato ni postopalo pravilno, ko tožeče stranke, v skladu s 3. odstavkom 12. člena ZST-1 ni pozvalo k predložitvi izjave o premoženjskem stanju, temveč je takoj odločilo, da ni zadostila trditvenemu bremenu, glede okoliščin, iz katerih bi izhajala opravičenost do taksne oprostitve.
ZJU člen 16, 17, 18, 19, 20. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2. ZSPJS člen 17.a, 17.a/1, 17.a/3.
plača - plačilo razlike plače - ocenjevanje javnih uslužbencev - napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - pravica do udeležbe
Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili, temveč gre za preverjanje delovnih in strokovnih kvalitet javnega uslužbenca. V 17. a členu ZSPJS so za to določena le tista pravila, ki omogočajo javnemu uslužbencu seznanitev z oceno in njegovo udeležbo ob preizkusu te ocene s strani komisije. ZSPJS ne določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe komisije. Določa le, da se o preizkusu ocene vodi zapisnik in da komisija o preizkusu ocene odloči s sklepom. Glede na to, da je opis konkretnih napak, ki se tožnici očitajo pri opravljanju dela, jasno razviden iz zapisnika, je sklep o preizkusu ocene v zadostni meri obrazložen in omogoča preizkus letne ocene delovne uspešnosti. Ker je tožnica na seji komisije sodelovala, in podala ugovore glede očitanih napak, ji je bila v preizkusu ocene zagotovljena pravica do udeležbe v smislu tretjega odstavka 17. a člena ZSPJS.
Tožnica je v ocenjevalnem obdobju delo opravljala zelo kvalitetno in je tudi dosegla delovne rezultate, ki so bili nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je tudi prejela oceno zelo dobro, ki nikakor ne predstavlja graje tožnici. Tožnica pa ni dosegla rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji v ocenjevalnem obdobju, saj odličnost pomeni nadpovprečne, izstopajoče, vrhunske rezultate. Zato je bila ocena tožničinega dela „prav dobro“ utemeljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ustrezna zaposlitev - pogodba o zaposlitvi za določen čas
V skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR je dolžan delodajalec, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih ali nalogah ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstoji, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Vendar je delodajalec dolžan delavcu ponuditi le ustrezno zaposlitev, ki je v skladu s 3. odstavkom 90. člena ZDR tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Torej delavcu, ki je bil prej zaposlen za nedoločen čas, delodajalec ni dolžan ponuditi pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je ukinila oddelek registra vlagateljev in oddelek spreminjanja naložb, zaradi česar je prenehala potreba po tožničinem delu na delovnem mestu vodja oddelka registra vlagateljev, kar je organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnice v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
stroški upravljanja hiše in vzdrževanja skupnih prostorov - pogodbeno dogovorjen pavšalni znesek - nepopolna tožba – odločitev po prostem preudarku
Tožba je v delu, ki se nanaša na vtoževane stroške upravljanja hiše in vzdrževanja skupnih prostorov, tudi po dopolnitvi ostala nepopolna. Zato bi jo sodišče prve stopnje moralo zavreči. Iz vtoževanih računov namreč še vedno ni razvidno, katere od pogodbeno dogovorjenih storitev tožeča stranka sploh vtožuje pod tema postavkama.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo razpoložljivo procesno trditveno in dokazno gradivo ter tožeči stranki priznalo vtoževane stroške glede na delilni ključ, ki je predstavljal velikost idealnega deleža tožene stranke ter katerega je tožeča stranka upoštevala pri oblikovanju pavšala. Tako je upoštevalo vse razpoložljive dokaze, ki sami zase sicer niso dali natančnega odgovora, stvar pa so do določene mere razjasnili.
ZUPJS člen 7, 10, 10/1, 12, 12/1, 14, 15, 15/1, 51, 16, 16/1, 16/5. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika člen 4, 15.
otroški dodatek - subvencija za plačilo vrtca - skupni dohodek družine - način upoštevanja dohodka
Iz določbe drugega odstavka 15. člena ZUPJS izhaja, da se v primeru, ko podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto med odločanjem niso na voljo, upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto. V času odločanja tožena stranka ni razpolagala s podatkom iz odločbe o odmeri dohodnine ali podatkom iz davčnega obračuna akontacije dohodnine o višini dohodka zakonca tožnice za preteklo leto. Zato je utemeljeno uporabila podatek za predpreteklo leto. Tožena stranka je tako v izpodbijanih odločbah v skupni dohodek družine na pravilen način upoštevala dohodek iz dejavnosti zakonca tožnice v predpreteklem letu. Posledično tožničin tožbeni zahtevek na priznanje višjega otroškega dodatka in višje subvencije za plačilo vrtca za vtoževano obdobje ni utemeljen.
Zahteva za povrnitev stroškov mora biti torej določno opredeljena. takšna pa ni, če stranka samo navede, da zahteva povrnitev vseh stroškov, ki ji pripadajo, čeprav jih je mogoče ugotoviti na podlagi vpisa, niti če se sklicuje na določila tarife o nagrajevanju odvetnikov, temveč je dolžna specificirati opravljena dejanja in zneske, ki jih zanje zahteva.
Tako bi morala upnica, ki je vložila elektronski predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova zahtevo za povrnitev izvršilnih stroškov določneje opredeliti, torej v nestandariziranemu delu besedila elektronske vloge opredeliti vrsto in obseg stroškov katerih povrnitev zahteva v skladu z veljavnim Zakonom o odvetniških storitvah.
Če gre za kreditno razmerje, kakor je obravnavani primer, se od banke kot strokovnjaka na trgu kreditiranja, pričakuje povečana skrbnost glede opredelitve navedb o posameznih kreditnih obveznostih (glavnici, pogodbenih in zamudnih obrestih, posameznih stroških,...).
ZIZ člen 6, 6/1, 6/1, 6/3, 24, 24/3, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZD člen 132, 142, 142/1. ZASP člen 71, 71/1. ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za razveljavitev potrdila pravnomočnosti - ugovor novega dolžnika - sestava sodišča - strokovni sodelavec - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - avtorske pravice zapustnika
ZIZ v drugem odstavku 6. člena ne pooblašča strokovnega sodelavca za odločanje o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (sklepa v predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti po oceni višjega sodišča ni mogoče šteti niti kot vmesnega procesnega sklepa, za izdajo katerega bi bil v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 6. člena ZIZ pristojen strokovni sodelavec oziroma sodniški pomočnik), zato lahko o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi odloča zgolj sodnik.
Na dediču, zoper katerega je sodišče po smrti zapustnika (predhodnega dolžnika) nadaljevalo posamezni izvršilni postopek, je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki ga razbremenjujejo odgovornosti za konkreten zapustnikov dolg.
Ker dedič odgovarja za zapustnikove dolgove z vsem svojim premoženjem (a do višine podedovanega premoženja - pro viribus hereditatis) in ne zgolj s podedovanim premoženjem (cum viribus hereditatis), vprašanje nedopustnosti izvršbe na podedovane avtorske pravice in nedokončana dela zapustnika na odgovornost novega dolžnika ne more vplivati.
Tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dela vdovske pokojnine po 1. alinei 1. odstavka 110. člena ZPIZ-1, saj bi morala do smrti zavarovanca dopolniti 53 let. Tožnica je bila ob moževi smrti stara 42 let in 5 mesecev.
Tožnica je bila razvrščena v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni. Glede na datum smrti zavarovanca tožnica v času smrti še ni bila popolnoma nezmožna za delo, niti ni to postala v enem letu po zavarovančevi smrti, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do dela vdovske pokojnine po 2. alinei 1. odstavka 110. člena ZPIZ-1. Ker tožnica s pokojnim zavarovancem ni imela skupnih otrok, do katerih bi obstajala dolžnost preživljanja, ni izpolnjen pogoj določen v 3. alinei 1. odstavka 110. člena ZPIZ-1.
Ker tožnica v času zavarovančeve smrti ni imela lastnosti zavarovanca, bi lahko pravico pridobila, če bi do zavarovančeve smrti dopolnila starost 48 let oziroma bi nastopila čakalno dobo, če bi do zavarovančeve smrti upoštevaje 2. odstavek 421. člena ZPIZ-1 dopolnila 44 let. Tudi ta pogoj ni izpolnjen, kajti na dan moževe smrti je bila tožnica stara 42 let in 5 mesecev. Ker tožnica pogojev za pridobitev vdovske pokojnine in s tem pogojev za pridobitev oziroma odmero dela vdovske pokojnine po 4. odstavku 123. člena ZPIZ-1 v zvezi s 110. členom ZPIZ-1 ne izpolnjuje, njen tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do dela vdovske pokojnine, ni utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. KZ-1 člen 29, 29/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neprištevnost
Tožnica (komercialistka) je kot delavka tožene stranke (banke) na računu svojega očeta, za katerega je bila sicer pooblaščena, brez njegove vednosti oziroma brez njegovega zahtevka knjižila ukinitev dovoljene prekoračitve v določenem znesku in opravila dvig gotovine. Nato je uničila dokumentacijo v zvezi z zgoraj navedenimi transakcijami. O svojem ravnanju v zvezi z nedovoljeno odobritvijo višjega limita ni obvestila svojih nadrejenih. Tožničino ravnanje pomeni kršitev internih aktov tožene stranke (tožnica kot delavka banke ne bi smela opraviti transakcije, v kateri bi hkrati nastopala v vlogi nalogodajalca in odgovorne osebe banke), ki jih je tožnica poznala, oziroma hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje 111. člena ZDR.
izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pritožba pa utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da upnik ni predlagal izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, temveč na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine. V prvem delu sklepa je odločeno o obstoju upnikove terjatve, ki jo ima zoper dolžnika in ta del sklepa je postal pravnomočen in je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, torej s pridobitvijo izvršljivosti, postal izvršilni naslov. Kot tak predstavlja podlago, na kateri je dovoljena izvršba zoper dolžnika zaradi prisilne izterjave terjatve, katere obstoj je ugotovljen v njem.
ZJU člen 22, 39, 39/2. ZPP člen 8, 339, 339/1. ZSPJS člen 2e.
vojska - akt vodenja in poveljevanja - plačilo za dejansko opravljeno delo - sodno varstvo - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje tožbe
Ukaz Generalštaba Slovenske vojske je akt vodenja in poveljevanja, pri čemer ugovori ne zadržijo izvršitve sprejetega akta, in zoper takšen ukaz tudi ni sodnega varstva. Zato je tožba tožnika v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za odpravo ukaza potrebno zavreči.
V primeru, če komisija za pritožbe ne odloči v roku iz drugega odstavka 39. člena ZJU o ugovoru zoper odločitev, daje zakon javnemu uslužbencu možnost vložitve tožbe v 30 dneh od poteka roka za odločitev Komisije za pritožbe, kar pa ne pomeni, da je to edini rok, v katerem lahko vloži tožbo. Sodni presoji je v takem primeru podvržen tudi sklep komisije za pritožbe, ne glede na to, ali komisija odloči v 30 dnevnem roku ali po poteku tega roka. Zato ima javni uslužbenec pravico vložiti tožbo v roku 30 dni od vročitve sklepa komisije, tudi če ta ni odločala v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo Komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za pritožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe. Tožnik je po prejemu odločitve pritožbenega organa (komisije za pritožbe), tožbo vložil pravočasno, zato je o tožbenem zahtevku glede teh odločb potrebno odločiti po vsebini.
obveznost plačila - sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa - plača - zadrževanje in pobot izplačila plače
Tožena stranka je tožniku v vtoževanem obdobju odtegovala od njegove plače iz naslova preživnine določene zneske. Tožena stranka je kot pravno podlago za odtegovanje navedenih zneskov upoštevala sklep o izvršbi, ki pa je bil po ugovoru tožnika kot dolžnika v izvršilnem postopku s sklepom razveljavljen, predlog za izvršbo in zavarovanje pa v celoti zavrnjen. S tem je odpadla pravna podlaga, v zvezi s katero je tožena stranka tožniku v omenjenem obdobju odtegovala sporne zneske od plače. Ker je tožena stranka kljub navedenemu nadaljevala z odtegovanjem mesečnih zneskov od tožnikove plače, ne da bi za to imela pravno podlago, je tožnikov zahtevek na povrnitev neupravičeno odtegnjenih zneskov utemeljen.
ZDR v 136. členu določa, da lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih, pri čemer so vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, neveljavna. Delodajalec svoje terjatve do delavca brez njegove pisnega soglasja ne sme pobotati z obveznostjo plačila, delavec pa soglasja ne more dati pred nastankom delodajalčeve terjatve. Ker tožnik ni pisno soglašal s pobotanjem svoje obveznosti do tožene stranke in ker zadržanje tožnikove plače ni temeljilo na primerih, ki bi bili določeni z zakonom, je tožnikov zahtevek za plačilo nezakonito zadržanega zneska plače utemeljen.
Ker je prva tožnica vložila tožbo zoper dokončno odločbo toženca po izteku 30 dnevnega roka, jo je bilo treba kot prepozno zavreči. Prva tožnica je sicer znotraj roka za vložitev tožbe priporočeno po pošti poslala tožbo, vendar na naslov toženca - Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ne pa na sodišče. Toženec je nato pošiljko - tožbo sodišču odstopil neposredno. To pa je bilo nedvomno po izteku 30 dnevnega roka in torej prepozno.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 143, 143/3, 144, 144/1, 170, 454.
invalidnina - I. kategorija invalidnosti - seznam telesnih okvar
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, naj se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, neutemeljen.
V 170. členu ZPIZ-1 je določeno, da se invalidnina izplačuje od prvega naslednjega meseca po vloženi zahtevi in največ za 6 mesecev za nazaj. Ker je izplačevanje invalidnine pogojeno z datumom vložene zahteve, se lahko izplačevanje invalidnine razlikuje od dneva nastanka telesne okvare. Od dneva nastanka telesne okvare se invalidnina izplačuje le, če je že na dan nastanka telesne okvare vložen zahtevek, v nasprotnem primeru se invalidnina izplačuje največ od prvega naslednjega meseca po vloženi zahtevi in največ za 6 mesecev nazaj.