poenostavljena prisilna poravnava – uporaba pravil postopka – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom
V postopku poenostavljene prisilne poravnave se (smiselno) uporabljajo (nekatera, in ne vsa) pravila postopka redne prisilne poravnave, in sicer samo tista, ki so (izrecno) navedena v drugem odstavku 221. b člena ZFPPIPP.
Pri poškodovanju policista so sodelovale tri osebe, toženca in tretji, ni pa mogoče ugotoviti, kdo izmed njih mu je povzročil katero izmed poškodb, zaradi česar na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZOR vsi trije za povzročeno škodo odgovarjajo solidarno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076772
ZOR člen 206, 206/4. OZ člen 186, 186/4.
solidarna odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - omejitev teka obresti – prepričanje - dokazni standard
Ob več različnih stopnjah skladnosti predstave z dejstvi zadošča za sojenje o preteklih dejstvih prepričanje, ko o resničnosti določenega pravno relevantnega dejstva ne dvomi noben razumen oziroma izkušen človek.
Povzročitelji škode, ki so delali skupaj, bodisi po dogovoru, bodisi z vednostjo o drugih storilcih, za nastalo škodo odgovarjajo solidarno.
Pravna oseba ne more več zaprositi za oprostitev plačila sodne takse v celoti, ampak zgolj za delno oprostitev v primeru, če plačila sodne takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
regulacijska začasna odredba – začasna ureditev spornega razmerja – težko nadomestljiva škoda
Pomen drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki omogoča izdajo začasne odredbe zaradi preprečitve nasilja ali nenadomestljive (težko nadomestljive) škode, ni (zgolj) v tem, da zagotovi možnost morebitne izvršbe, pač pa tudi v tem, da se začasno uredi sporno pravno razmerje.
zloraba položaja pri gospodarski dejavnosti - sostorilstvo - oblikovanje cene delnic - povezane osebe
Izraba položaja odgovorne osebe je že po KZ SRS bila storjena tudi s sklenitvijo škodljive pogodbe, če je do tega prišlo z namenom pridobitve velike premoženjske koristi (sebi ali komu drugemu). Kljub temu, da vsako okoriščanje pri drugemu pomeni povzročitev škode (tokrat v obliki preplačanja vrednosti delnic), v danem primeru ni mogoče govoriti o tem, da bi bilo obtožencema potrebno kot primarno očitati storitev kaznivega dejanja sklenitve škodljive pogodbe po 130. členu KZ SRS, saj je namen storilcev tam drug, torej povzročitev premoženjske škode pravni osebi, kar pa se obtožencema ne očita.
O formiranju tržne cene s strani obtožencev, katera bi pri tem razpolagala z vsemi potrebnimi podatki bi bilo mogoče govoriti le, če ne bi bila obremenjena z dejstvom, da gre za povezani osebi. Da gre med obtoženim in družbo za povezani osebi, seveda ni dvoma, saj je bil ta obtoženec njen solastnik in povrhu vsega še prokurist. V takšnem primeru je potrebno realnost dogovorjene cene v smislu tržne cene presojati širše, tudi z vidika ali pogodbenikov pri tem ne vodi kakšen drug namen. Pri presoji tega vprašanja v danem primeru je tako pomembno kaj sta obtoženca o oceni delnic, s katerimi sta trgovala, vedela. Ker se delnice v tistem času niso prodajale, je za presojo pomembno njuno vedenje o tem, po kolikšni ceni te delnice prodaja banka. Povsem jasno je, da bi dogovor višje od prodajne cene banke pomenil, da gre po vsej verjetnosti za dogovor med povezanima osebama v smeri pridobitve premoženjske koristi prodajalcu.
časovne meje pravnomočnosti v postopku v sporih majhne vrednosti
V rednem pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave. To pomeni, da lahko sodišče prve stopnje upošteva v sodbi zgolj tista dejstva, ki so obstajala do tega trenutka. V postopkih v sporih majhne vrednosti pa velja tog sistem, da je nova dejstva možno navajati le v tožbi, odgovoru na tožbo in še eni pripravljalni vlogi vsake stranke. Ob takšni zakonski ureditvi je treba časovne meje pravnomočnosti torej drugače opredeliti. Te se morajo nanašati na čas vložitve pripravljalne vloge toženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063615
ZPP člen 261, 261/2, 280, 280/2.
zaslišanje stranke – vročitev vabila stranki na zaslišanje – domneva osebne vročitve – odpoved pooblastila – rok stranki za pripravo na narok – navedba pravne podlage
S tem, da se vabilo stranki na zaslišanje vroči le njenemu pooblaščencu, je dolžnost obveščanja vzpostavljena v notranjem razmerju med stranko in pooblaščencem, sodišče pa je razbremenjeno dvojnega obveščanja za isto procesno dejanje.
Dolžnost stranke je tudi, da v času trajanja, sploh pa ob morebitni odpovedi pooblastila poskrbi za takšno komunikacijo s svojim pooblaščencem, da bo pravočasno seznanjena s celotnim stanjem tekočega postopka, saj sicer sama nosi negativne posledice svoje pasivnosti.
Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. Tega roka pa ni treba spoštovati, če se stranko vabi zaradi zaslišanja. Stranki, ki nastopa kot dokazno sredstvo, se namreč ni treba pripravljati na zaslišanje, saj na zaslišanju ne daje pravno pomembnih procesnih izjav volje, ampak le izjave vednosti o spornih dejstvih.
ZIZ člen 17, 20a, 20a/1. ZPP člen 7, 7/1, 287, 287/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 51, 56, 1013, 1019.
notarski zapis - izvršilni naslov - zapadlost terjatve - poroštvo - načelo kontradiktornosti - vročanje upnikovega odgovora dolžniku - dokazni predlog - neizvedba dokazov - opredelitev do dokaznega predloga stranke
Kršitev načela kontradiktornosti z opustitvijo vročanja upnikovega odgovora dolžniku v izjavo bi bila podana, če bi upnik v odgovoru na ugovor zatrjeval novo pravno pomembno dejstvo oziroma predlagal nov dokaz, sodišče prve stopnje pa bi svojo odločitev oprlo na tako zatrjevana dejstva ali predlagane dokaze.
Dodatki, s katerimi sta stranki v korist glavnega dolžnika in zato tudi v korist poroka spreminjali zapadlost na kasnejši datum, ne morejo vplivati na primernost prvotnega notarskega zapisa za izvršbo.
prodaja dolžnikovega premoženja - način prodaje - javna dražba z zniževanjem izklicne cene - predkupna pravica
Predkupna pravica obstoječega najemnika na dolžnikovem premoženju predstavlja ključno okoliščino pri odločanju o najprimernejšem načinu prodaje tega premoženja. S kombinacijo javne dražbe z zniževanjem izklicne cene ob hkratni predkupni pravici upravičenca se doseže rezultat, ki ga zakonski koncept prodaje ne dopušča.
Že v prvem poizkusu prodaje dolžnikovega premoženja se omeji konkurenca, saj drugim potencialnim ponudnikom ta kombinacija preprečuje možnost enakovredne in nediskriminatorne udeležbe v postopku prodaje dolžnikovega premoženja.
negatorna tožba – vednost lastnika o uporabi nepremičnine s strani tretjih oseb – obligacijsko upravičenje – pridobitev stvarnopravnega upravičenja – odločanje o pritožbi v primeru prenehanja pravdne stranke – potek rokov za opravo pritožbenih procesnih dejanj - prekinitev postopka
Zgolj vednost tožeče stranke o uporabi hodnika in stopnišča s strani tretjih oseb ne daje zadostne pravne podlage za njihovo nemoteno uporabo dela tuje nepremičnine oziroma zgolj na tej podlagi niso pridobile stvarnopravnega upravičenja za uporabo spornih skupnih prostorov na nepremičnini, ki ni v njihovi (so)lasti.
S smiselno uporabo določbe drugega odstavka 207. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje lahko pritožbeno sodišče izda odločbo o pritožbi, če so bila pred prekinitvijo postopka opravljena vsa pritožbena procesna dejanja
ZPP člen 18, 274. ZUP člen 2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo člen 18, 19.
sodna pristojnost - upravna zadeva - ravnanje z odpadno embalažo
Obe pravdni stranki sta se pri rokovanju z odpadno embalažo dolžni podrediti javnemu interesu. Zgolj način oddajanja in prevzemanja embalaže ter druge, s tem povezane dejavnosti, sta pravdni stranki uredili pogodbeno. V upravnem postopku se zato odloča, ali tožena stranka je ali ni pravna oseba, ki je odpadno embalažo dolžna prevzemati in v kakšnem razmerju glede na druge prevzemnike odpadne embalaže.
jamčevanje za stvarne napake – neustrezno popravilo – odstop od pogodbe – vrnitev kupnine – lepotna pomanjkljivost – izrecno ali molče dogovorjene lastnosti
Ni pomembno, da je tožena stranka s popravilom zagotovila tožeči stranki funkcionalno uporabo potapljaške obleke, pač pa dejstvo, da ji po popravilu ni zagotovila takih odlik konkretne potapljaške obleke, ki jih je imela ob nakupu, to pa je nezakrpano potapljaško obleko. Pri tem gre za obleko priznanega proizvajalca potapljaških oblek, ki tudi glede na ceno, ki jo je kupec plačal, upravičuje taka njegova pričakovanja. Bistvo odprave napak je namreč zagotoviti enake lastnosti in odlike kupljene stvari, kot so bile izrecno ali molče dogovorjene ob nakupu.
oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – ugovor zastaranja
Po prvem odstavku 9. člena ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Ker je sporna taksna obveznost nastala 13.4.2011, bi relativno zastaranje nastopilo šele 31.12.2013 in ne že 13.4.2013, kot zmotno meni pritožba.
pravočasnost pritožbe - fikcija vročitve -tek pritožbenega roka
Šteje se, da je bila vročitev opravljena s potekom roka, v katerem bi predlagatelj moral dvigniti sodno pošiljko. Naslednjega dne je začel teči 15-dnevni pritožbeni rok, v katerem bi smel predlagatelj izpodbijati izdani sklep.
vmesna sodba - oskrba službenega psa - plačilo - carinik - nadurno delo - vodnik službenega psa - plačilo za delo
Tožnik (carinik, vodnik službenega psa) v okviru ene ure (v delovnem času) ni mogle opraviti vseh delovnih nalog, ki so se nanašale na oskrbo in nego službenega psa. Ker je bilo delo s psom objektivno nemogoče opraviti le v delovnem času, je potrebno šteti, da je bilo tožniku nadurno delo odrejeno. Zato je tožnik upravičen do plačila ene ure dnevno za oskrbo službenega psa v spornem obdobju, ki jo je opravil preko polnega delovnega časa
odškodninska odgovornost delodajalca - izgubljeni zaslužek - premoženjska škoda
Izračun materialne škode mora temeljiti na konkretnih podatkih o dejanskih izplačilih, ne pa na predpostavki, da so bili tožniku v spornem obdobju izplačani po višini enaki zneski kot v preteklem obdobju. Za pravilno odločitev o višini mesečnega prikrajšanja tožnika iz naslove izgube na dohodku zaradi nezgode pri delu je zato potrebno pridobiti podatke o tožnikovih prejemkih v spornem obdobju, na podlagi katerih bo mogoč pravilen izračun prikrajšanja.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076814
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 672. OZ člen 395, 395/1.
podjetnik posameznik - odgovornost podjetnika za obveznosti - prenos podjetja na novo družbo - pasivna legitimacija
Tudi v primeru, če bi tožbo zaradi plačila terjatve zoper podjetnika vložila še pred prenosom podjetja na novo družbo, sodišče v določbi 672. člena ZGD-1 ne bi imelo podlage, da zaradi prenosa podjetja na novo družbo upničin zahtevek zoper podjetnika zavrne. Zato tudi v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ugovoru zgrešene pasivne legitimacije pravilno ni sledilo.
STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0076807
ZPPSL člen 146, 147, 147/4, 147/5. ZFPPIPP člen 283.
prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - obveznosti prodane pravne osebe – nematerializirani vrednostni papirji – pogodbena obveznost – stroški vodenja registra nematerializiranih vrednostnih papirjev
Narava terjatve, ki je vezana na pravno osebo, se ni spremenila. Stečajni postopek ni v ničemer učinkoval na vrednostne papirje izdajatelja tožene delniške družbe. Nematerializirani vrednostni papirji se z začetkom stečajnega postopka (tudi ne s prodajo dolžnika kot pravne osebe) po ZPPSL niso razveljavili. Tako ureditev je uvedel šele novi ZFPPIPP, prejšnji ZPPSL pa take določbe ni vseboval.
Obveznosti prodane pravne osebe, kamor sodi tudi obveznost do klirinško depotne družbe, ki je po določbah ZNVP dolžna voditi register teh papirjev za izdajatelja, so ostale na družbi.