izvršba na nepremičnine - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - obrazloženost sklepa
Sodišču prve stopnje v obrazložitvi sklepa o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin ni potrebno povzemati celotne vsebine cenitvenega poročila in mnenja sodnih cenilcev, saj to predhodno vroči strankam, ki lahko na cenitev podajo pripombe, na katere s strani sodišča določeni cenilec tudi odgovori.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066117
ZUP člen 87, 87/4. ZP-1 člen 202b.
vročanje - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - prisilna izterjava globe
Storilec je v obvestilu o prispelem pismu opozorjen na nastop fikcije vročitve pisma.
Če zaradi storilčevih osebnih in premoženjskih razmer izvršitev uklonilnega zapora ne bi bila smotrna in v skladu z njegovim namenom, se ustavi postopek izvršitve uklonilnega zapora in se globa prisilno izterja.
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 154, 154/1, 156.
potrebni stroški – končni uspeh strank v postopku – prenehanje terjatve – prijava terjatve v stečajnem postopku
Ker tožeča stranka z zahtevkom ni uspela, je dolžna toženi stranki povrniti potrebne stroške pravdnega postopka. Odločilen je končni uspeh strank v postopku, zato ni pomembno, ali je bila tožba ob njeni vložitvi potrebna oziroma utemeljena. Vtoževana terjatev je zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, prenehala, zato je tožeča stranka zaradi posledične zavrnitve njenega tožbenega zahtevka v pravdi propadla.
kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti – sovražni govor – romska skupnost - milejši zakon
Kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti je le tisto dejanje, ki je storjeno na tak način, da lahko glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir. Podano mora biti konkretno ogrožanje, ki se mora pokazati v neposredni nevarnosti, posegu v telesno ali duševno celovitost posameznikov, oviranju izvrševanja pravic ali dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na javnem kraju. Dejanja spodbujanja ali razpihovanja morajo biti take narave, da v okolju in razmerah, v katerih so storjena, do kršitev javnega reda in miru ne privedejo le zato, ker so pravočasno posredovali pristojni organi ali posamezni udeleženci oziroma druge navzoče osebe ali zaradi pravočasnega prenehanja sovražnega govora.
V izreku sodbe opisano kaznivo dejanje ne obsega vseh zakonskih znakov, ker ni opisano, da naj bi obdolženec storil dejanje na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zaslišanje toženke – neznan naslov priče
Sodišče je toženki, ker ni bilo znano njeno prebivališče, postavilo začasno zastopnico, zato predlaganega dokaza z zaslišanjem toženke ni moglo izvesti.
ZIZ člen 17,17/2, 20a, 71. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
notarski zapis - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - identifikacija zahtevka - odlog izvršbe na predlog dolžnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik mora v predlogu za izvršbo opredeliti dolžnikovo obveznost oziroma svojo terjatev do dolžnika. Le primerna identifikacija zahtevka sodišču in tudi dolžniku omogoča ustrezen preizkus upnikove terjatve.
dolg zapustnika – dedičevo (ne)priznanje dolga – zapuščinski postopek – pravdni postopek – sklep o dedovanju
V primeru, če dedič ne prizna zapustnikovega dolga, upnik lahko zahteva njegovo plačilo, vendar ne v zapuščinskem postopku, ampak v pravdnem. Rezultat take pravde ne vpliva na odločitev v zapuščinskem postopku oziroma na sklep o dedovanju, čigar vsebina je, katerim osebam gre pravica do dediščine.
krivdna odgovornost lastnika psa – soprispevek oškodovanke – nadzorstvo nad psom – opozorilne table – neogrejeno dvorišče - pravni standard potrebnega varstva in nadzorstva nad psom
Toženec bi moral in mogel predvideti, da lahko pes, ki je bil privezan na tako dolgi verigi, da je dosegel celotno dvorišče po širini, kljub opozorilnim tablam povzroči škodo osebi, ki uporabi (običajen, neoviren) dostop preko (neograjenega) dvorišča.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066115
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-7. ZPrCP člen 37, 105, 105/5, 105/5-4, 110, 110/2, 110/2-7, 110/10. KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2, 328, 328/1, 328/2.
prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - dolžnostna ravnanja po prometni nesreči - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - kazenski postopek
Prekršek vožnje pod vplivom alkohola je vsebovan v kaznivem dejanju povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen KZ-1).
Kršitev 7. točke drugega odstavka 110. člena ZPrCP „ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled“ je zajeta že v kaznivem dejanju „zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči.
Dolžnik (zastavitelj) že pojmovno ob ustanovitvi maksimalne hipoteke oz. zastavne pravice ne more (pravno učinkovito) izreči soglasja z neposredno izvršljivostjo take (nedoločene) bodoče obveznosti, temveč lahko soglasje z neposredno izvršljivostjo izreče šele pozneje, ko iz poslovnega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko oz. zastavno pravico, nastane konkretna posamična obveznost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078356
ZPP člen 8.
dodatna dela – pooblaščenec pravne osebe – javno naročilo
Res J. K. kot pooblaščenec tožene stranke ni imel moči bolnišnicam prepovedati nastopanja v poslovnih razmerjih s tretjimi, vendar v tej pravdi obravnavani zadevi bolnišnice niso nastopale kot kupec v svojem imenu in za svoj račun, ampak so te le sodelovale pri javnem naročilu tožene stranke, kar je nedvoumno in izrecno navedeno v 8. točki pogodbe o javnem naročilu.
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo zakonite hipoteke – nastanek hipoteke po zakonu
Izstavitev zemljiškoknjižne listine bi pritožnica lahko zahtevala le v primeru obstoja pogodbene hipoteke ali prisilne hipoteke, ki nastane na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo, ne pa na podlagi zakonite hipoteke, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje zakon
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066119
ZP-1 člen 25, 25/1, 26. ZPrCP člen 105, 105/3, 105/3-4. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6.
splošna pravila za odmero sankcije - odvzem predmetov - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa
Predkaznovanost za istovrstni prekršek in visoka stopnja alkohola v organizmu obdolženca utemeljujejo izrek globe za prekršek iz 4. točke tretjega odstavka 105. člena ZPrCP nad spodnjo predpisano mejo in odvzem njegovega osebnega avtomobila, s katerim je storil prekrške.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti – vložitev pritožbe - začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve – ugovor tretjega – pravočasnost ugovora
Postopek zavarovanja z začasno odredbo, s katero je bilo tožencu prepovedano obremeniti ali odtujiti nepremičnine, z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi, je bil končan, ko je sklep o začasni odredbi postal pravnomočen. Ugovor tretjega, ki je bil vložen po tem trenutku, je prepozen in ga je sodišče zato utemeljeno zavrglo.
poroštvo – poroštvena izjava - solidarna zaveza – stečaj glavnega dolžnika - opustitev dolžne bančne skrbnosti - splošno znano dejstvo – skrbnost dobrega gospodarja
Ni se mogoče strinjati s pritožnico, da se porok lahko upravičeno zanese na splošno znano dejstvo in obveznost bank po Zakonu o bančništvu, da banke ne odobravajo oziroma ne podaljšujejo kreditov komitentom, za katere ocenijo, da teh kreditov sami ne bodo mogli povrniti. Pritožnica namreč pri tem pozablja, da je bila tudi sama dolžna pri prevzemanju poroštvene obveznosti in odobravanju podaljševanja roka vračila kredita ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078644
ZPP člen 13, 205, 206, 318. SZ člen 117.
zahtevek za sklenitev pogodbe o nakupu stanovanja - sklepčnost tožbe - vprašanje lastništva - pomanjkanje pasivne legitimacije - zahteva za odkup stanovanja - pogoji za izdajo zamudne sodbe - predhodno vprašanje
V času, ko je tožnik vložil tožbo na odkup stanovanja, toženka že ni bila več zemljiškoknjižna lastnica tega stanovanja. Zato tožeča stranka od tožene stranke ne more zahtevati sklenitve prodajne pogodbe, saj tožena stranka predmeta nima več v lasti.
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki morajo biti podani kumulativno z ostalimi, je tudi sklepčnost tožbe. Ob ugotovitvi, da toženka v času vložitve tožbe ni bila več lastnica spornega stanovanja, tak zahtevek ne more biti sklepčen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063615
ZPP člen 261, 261/2, 280, 280/2.
zaslišanje stranke – vročitev vabila stranki na zaslišanje – domneva osebne vročitve – odpoved pooblastila – rok stranki za pripravo na narok – navedba pravne podlage
S tem, da se vabilo stranki na zaslišanje vroči le njenemu pooblaščencu, je dolžnost obveščanja vzpostavljena v notranjem razmerju med stranko in pooblaščencem, sodišče pa je razbremenjeno dvojnega obveščanja za isto procesno dejanje.
Dolžnost stranke je tudi, da v času trajanja, sploh pa ob morebitni odpovedi pooblastila poskrbi za takšno komunikacijo s svojim pooblaščencem, da bo pravočasno seznanjena s celotnim stanjem tekočega postopka, saj sicer sama nosi negativne posledice svoje pasivnosti.
Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. Tega roka pa ni treba spoštovati, če se stranko vabi zaradi zaslišanja. Stranki, ki nastopa kot dokazno sredstvo, se namreč ni treba pripravljati na zaslišanje, saj na zaslišanju ne daje pravno pomembnih procesnih izjav volje, ampak le izjave vednosti o spornih dejstvih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076772
ZOR člen 206, 206/4. OZ člen 186, 186/4.
solidarna odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - omejitev teka obresti – prepričanje - dokazni standard
Ob več različnih stopnjah skladnosti predstave z dejstvi zadošča za sojenje o preteklih dejstvih prepričanje, ko o resničnosti določenega pravno relevantnega dejstva ne dvomi noben razumen oziroma izkušen človek.
Povzročitelji škode, ki so delali skupaj, bodisi po dogovoru, bodisi z vednostjo o drugih storilcih, za nastalo škodo odgovarjajo solidarno.
zloraba položaja pri gospodarski dejavnosti - sostorilstvo - oblikovanje cene delnic - povezane osebe
Izraba položaja odgovorne osebe je že po KZ SRS bila storjena tudi s sklenitvijo škodljive pogodbe, če je do tega prišlo z namenom pridobitve velike premoženjske koristi (sebi ali komu drugemu). Kljub temu, da vsako okoriščanje pri drugemu pomeni povzročitev škode (tokrat v obliki preplačanja vrednosti delnic), v danem primeru ni mogoče govoriti o tem, da bi bilo obtožencema potrebno kot primarno očitati storitev kaznivega dejanja sklenitve škodljive pogodbe po 130. členu KZ SRS, saj je namen storilcev tam drug, torej povzročitev premoženjske škode pravni osebi, kar pa se obtožencema ne očita.
O formiranju tržne cene s strani obtožencev, katera bi pri tem razpolagala z vsemi potrebnimi podatki bi bilo mogoče govoriti le, če ne bi bila obremenjena z dejstvom, da gre za povezani osebi. Da gre med obtoženim in družbo za povezani osebi, seveda ni dvoma, saj je bil ta obtoženec njen solastnik in povrhu vsega še prokurist. V takšnem primeru je potrebno realnost dogovorjene cene v smislu tržne cene presojati širše, tudi z vidika ali pogodbenikov pri tem ne vodi kakšen drug namen. Pri presoji tega vprašanja v danem primeru je tako pomembno kaj sta obtoženca o oceni delnic, s katerimi sta trgovala, vedela. Ker se delnice v tistem času niso prodajale, je za presojo pomembno njuno vedenje o tem, po kolikšni ceni te delnice prodaja banka. Povsem jasno je, da bi dogovor višje od prodajne cene banke pomenil, da gre po vsej verjetnosti za dogovor med povezanima osebama v smeri pridobitve premoženjske koristi prodajalcu.
negatorna tožba – vednost lastnika o uporabi nepremičnine s strani tretjih oseb – obligacijsko upravičenje – pridobitev stvarnopravnega upravičenja – odločanje o pritožbi v primeru prenehanja pravdne stranke – potek rokov za opravo pritožbenih procesnih dejanj - prekinitev postopka
Zgolj vednost tožeče stranke o uporabi hodnika in stopnišča s strani tretjih oseb ne daje zadostne pravne podlage za njihovo nemoteno uporabo dela tuje nepremičnine oziroma zgolj na tej podlagi niso pridobile stvarnopravnega upravičenja za uporabo spornih skupnih prostorov na nepremičnini, ki ni v njihovi (so)lasti.
S smiselno uporabo določbe drugega odstavka 207. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje lahko pritožbeno sodišče izda odločbo o pritožbi, če so bila pred prekinitvijo postopka opravljena vsa pritožbena procesna dejanja