zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo zakonite hipoteke – nastanek hipoteke po zakonu
Izstavitev zemljiškoknjižne listine bi pritožnica lahko zahtevala le v primeru obstoja pogodbene hipoteke ali prisilne hipoteke, ki nastane na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo, ne pa na podlagi zakonite hipoteke, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje zakon
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zaslišanje toženke – neznan naslov priče
Sodišče je toženki, ker ni bilo znano njeno prebivališče, postavilo začasno zastopnico, zato predlaganega dokaza z zaslišanjem toženke ni moglo izvesti.
ZZK-1 člen 150, 150/1-1. ZPVAS člen 11. SPZ člen 67.
vknjižba služnostne pravice na nepremičnini, ki je del Agrarne skupnosti – zastopanje članov Agrarne skupnosti – pooblastilo članov Agrarne skupnosti predsedniku Agrarne skupnosti za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – posli, ki presegajo redno upravljanje
dolg zapustnika – dedičevo (ne)priznanje dolga – zapuščinski postopek – pravdni postopek – sklep o dedovanju
V primeru, če dedič ne prizna zapustnikovega dolga, upnik lahko zahteva njegovo plačilo, vendar ne v zapuščinskem postopku, ampak v pravdnem. Rezultat take pravde ne vpliva na odločitev v zapuščinskem postopku oziroma na sklep o dedovanju, čigar vsebina je, katerim osebam gre pravica do dediščine.
Dolžnik ugovora ni dovolj obrazložil oziroma konkretiziral, saj je zgolj posplošeno zatrjeval, da se je z upnikom ustno dogovoril za odlog plačila. Takšne pomanjkljive in pavšalne navedbe pravno pomembnih dejstev po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne zadoščajo za zaključek, da je ugovor dolžnika obrazložen v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ.
sredstva zavarovanja - zavarovanje terjatve z zastavno pravico - zemljiški dolg
ZIZ kot sredstva zavarovanja z zastavno pravico dovoljuje samo zastavno pravico na nepremičnini in na premičnini, med nobeno od teh pa ni mogoče vključiti izoliranega zemljiškega dolga.
Tako kot izvršbo je tudi zavarovanje mogoče dovoliti le v obsegu, ki izhaja iz izvršilnega naslova, pri čemer mora sodišče na obstoj in primernost izvršilnega naslova tudi v tem postopku paziti po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075518
ZPP člen 98. OZ člen 190, 190/1.
pooblastilo za zastopanje - obratovalni stroški – upravnik – aktivna legitimacija upravnika – prenehanje funkcije upravnika – rezervni sklad
Dejstvo, da je tožniku pred vložitvijo predloga za izvršbo (a po vtoževanem obdobju) prenehala funkcija upravnika, in da zato nima več pooblastila za zastopanje etažnih lastnikov, ne vpliva na obstoj njegove aktivne legitimacije, saj stroške upravljanja in založene stroške obratovanja vtožuje v lastnem imenu in ne v imenu etažnih lastnikov.
OZ člen 432. ZIZ člen 17, 17/3, 20a, 20a/3, 20a/5, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-7, 55/2. ZN člen 4.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - obrazloženost ugovora - izvršilni naslov - notarski zapis - ničnost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - nedopustnost izvršbe - pristop k dolgu - obseg obveznosti - preizkus obsega terjatve - izterjava zakonskih zamudnih obresti
Obseg terjatve, kot izhaja iz izvršilnega naslova, je materialnopravna predpostavka dopustnosti izvršbe, zato mora sodišče tudi še ob odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi po uradni dolžnosti paziti na obseg terjatve, ki izhaja iz predloga za izvršbo.
V izvršilnem postopku sodišče listini, ki izpolnjujejo vse obličnostne pogoje za obstoj izvršilnega naslova, ne more trajno odvzeti moči izvršilnega naslova.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - kršitev najemne pogodbe - (ne)dopustitev vstopa lastnika za preveritev pravilne uporabe stanovanja
Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je tožena stranka dopustila tožeči stranki kot lastniku vstop v stanovanje za preveritev pravilne uporabe stanovanja. S tem vprašanjem se je prvostopenjsko sodišče sicer ukvarjalo, vendar pa je utemeljen očitek v zvezi z oceno izvedenih dokazov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066119
ZP-1 člen 25, 25/1, 26. ZPrCP člen 105, 105/3, 105/3-4. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6.
splošna pravila za odmero sankcije - odvzem predmetov - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa
Predkaznovanost za istovrstni prekršek in visoka stopnja alkohola v organizmu obdolženca utemeljujejo izrek globe za prekršek iz 4. točke tretjega odstavka 105. člena ZPrCP nad spodnjo predpisano mejo in odvzem njegovega osebnega avtomobila, s katerim je storil prekrške.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti – vložitev pritožbe - začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve – ugovor tretjega – pravočasnost ugovora
Postopek zavarovanja z začasno odredbo, s katero je bilo tožencu prepovedano obremeniti ali odtujiti nepremičnine, z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi, je bil končan, ko je sklep o začasni odredbi postal pravnomočen. Ugovor tretjega, ki je bil vložen po tem trenutku, je prepozen in ga je sodišče zato utemeljeno zavrglo.
kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti – sovražni govor – romska skupnost - milejši zakon
Kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti je le tisto dejanje, ki je storjeno na tak način, da lahko glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir. Podano mora biti konkretno ogrožanje, ki se mora pokazati v neposredni nevarnosti, posegu v telesno ali duševno celovitost posameznikov, oviranju izvrševanja pravic ali dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na javnem kraju. Dejanja spodbujanja ali razpihovanja morajo biti take narave, da v okolju in razmerah, v katerih so storjena, do kršitev javnega reda in miru ne privedejo le zato, ker so pravočasno posredovali pristojni organi ali posamezni udeleženci oziroma druge navzoče osebe ali zaradi pravočasnega prenehanja sovražnega govora.
V izreku sodbe opisano kaznivo dejanje ne obsega vseh zakonskih znakov, ker ni opisano, da naj bi obdolženec storil dejanje na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - obrazloženost sklepa
Sodišču prve stopnje v obrazložitvi sklepa o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin ni potrebno povzemati celotne vsebine cenitvenega poročila in mnenja sodnih cenilcev, saj to predhodno vroči strankam, ki lahko na cenitev podajo pripombe, na katere s strani sodišča določeni cenilec tudi odgovori.
Pravna oseba ne more več zaprositi za oprostitev plačila sodne takse v celoti, ampak zgolj za delno oprostitev v primeru, če plačila sodne takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076772
ZOR člen 206, 206/4. OZ člen 186, 186/4.
solidarna odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - omejitev teka obresti – prepričanje - dokazni standard
Ob več različnih stopnjah skladnosti predstave z dejstvi zadošča za sojenje o preteklih dejstvih prepričanje, ko o resničnosti določenega pravno relevantnega dejstva ne dvomi noben razumen oziroma izkušen človek.
Povzročitelji škode, ki so delali skupaj, bodisi po dogovoru, bodisi z vednostjo o drugih storilcih, za nastalo škodo odgovarjajo solidarno.
V primeru, ko prijava ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, pač pa upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063615
ZPP člen 261, 261/2, 280, 280/2.
zaslišanje stranke – vročitev vabila stranki na zaslišanje – domneva osebne vročitve – odpoved pooblastila – rok stranki za pripravo na narok – navedba pravne podlage
S tem, da se vabilo stranki na zaslišanje vroči le njenemu pooblaščencu, je dolžnost obveščanja vzpostavljena v notranjem razmerju med stranko in pooblaščencem, sodišče pa je razbremenjeno dvojnega obveščanja za isto procesno dejanje.
Dolžnost stranke je tudi, da v času trajanja, sploh pa ob morebitni odpovedi pooblastila poskrbi za takšno komunikacijo s svojim pooblaščencem, da bo pravočasno seznanjena s celotnim stanjem tekočega postopka, saj sicer sama nosi negativne posledice svoje pasivnosti.
Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. Tega roka pa ni treba spoštovati, če se stranko vabi zaradi zaslišanja. Stranki, ki nastopa kot dokazno sredstvo, se namreč ni treba pripravljati na zaslišanje, saj na zaslišanju ne daje pravno pomembnih procesnih izjav volje, ampak le izjave vednosti o spornih dejstvih.