ZIZ člen 17,17/2, 20a, 71. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
notarski zapis - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - identifikacija zahtevka - odlog izvršbe na predlog dolžnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik mora v predlogu za izvršbo opredeliti dolžnikovo obveznost oziroma svojo terjatev do dolžnika. Le primerna identifikacija zahtevka sodišču in tudi dolžniku omogoča ustrezen preizkus upnikove terjatve.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zaslišanje toženke – neznan naslov priče
Sodišče je toženki, ker ni bilo znano njeno prebivališče, postavilo začasno zastopnico, zato predlaganega dokaza z zaslišanjem toženke ni moglo izvesti.
OZ člen 287, 287/1, 287/2, 287/3, 287/4. ZPP člen 286.
prvi narok za glavno obravnavo - pobot - ugotavljanje višine škode - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami
Kadar se v zadevi po tem, ko je bil prvi narok v smislu 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) že opravljen, zamenja razpravljajoči sodnik, to ne pomeni, da imajo stranke možnost brez opravičljivega razloga na novo podajati dejstva in predlagati dokaze. Tako možnost bi imele le, če bi novi sodnik v okviru materialnega procesnega vodstva stranke pozval k navajanju in predlaganju.
Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 20.1.2010 nasprotovala takemu načinu ugotavljanja škode in menila, da bi morala biti višina škode na ustrezen način ugotovljena v pravdi. Takih navedb ni mogoče razlagati drugače, kot da je višina škode za tožečo stranko sporna. Tožena stranka bi zato morala škodo izkazati po višini, kar pa ji ni uspelo.
Tožeča stranka ni navajala, da bi med strankama obstajal sporazum o načinu pokrivanja obveznosti. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožena stranka ob plačilu na potrdilo o nakazilu zapisala „plačilo računa 080145". Nobenega dvoma torej ne more biti, da je dolžnik ob izpolnitvi določil, kaj izpolnjuje. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za uporabo določbe drugega odstavka 287. člena OZ.
Pravno upoštevna okoliščina za zvišanje rente je lahko znatna sprememba vrednosti denarja, saj odškodninska renta ni avtomatično redno usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov, kot je to npr. pri preživninah.
Presoji po 175. členu OZ niso upoštevane okoliščine, ki bi jih pravdna stranka, upoštevaje običajno procesno skrbnost lahko zatrjevala in dokazovala že v prejšnji pravdi, pa tega ni storila. Pravno relevantne so torej le tiste okoliščine, ki jih je sodišče upoštevalo v prvi določitvi rente.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079165
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 330/2-15. OZ člen 131, 131/2.
odškodninska odgovornost vrtca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – igra - tek – krivdna odgovornost – padec otroka
Dolžnost vzgojiteljice v vrtcu je, da otroke nadzoruje in usmerja, pri tem pa je popolnoma nerealno pričakovati, da bo nadzor izvajala tako, da se nobenemu od otrok ne more nič zgoditi. Absolutna izključitev možnosti za poškodbe bi bila mogoča le z nesprejemljivo prepovedjo igre in drugih dejavnosti, namenjenih razvoju gibalnih in drugih sposobnosti otrok, kar je nasprotju z temeljnim poslanstvom vrtca kot izobraževalne ustanove.
ZZK-1 člen 150, 150/1-1. ZPVAS člen 11. SPZ člen 67.
vknjižba služnostne pravice na nepremičnini, ki je del Agrarne skupnosti – zastopanje članov Agrarne skupnosti – pooblastilo članov Agrarne skupnosti predsedniku Agrarne skupnosti za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – posli, ki presegajo redno upravljanje
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izključna pristojnost - povračilo škode
V obravnavanem primeru ugovora krajevne pristojnosti tožene stranke ni, saj ji tožba še niti vročena ni bila v odgovor. Izključne krajevne pristojnosti katerega od sodišč pa tudi ni.
dolg zapustnika – dedičevo (ne)priznanje dolga – zapuščinski postopek – pravdni postopek – sklep o dedovanju
V primeru, če dedič ne prizna zapustnikovega dolga, upnik lahko zahteva njegovo plačilo, vendar ne v zapuščinskem postopku, ampak v pravdnem. Rezultat take pravde ne vpliva na odločitev v zapuščinskem postopku oziroma na sklep o dedovanju, čigar vsebina je, katerim osebam gre pravica do dediščine.
predhodna odredba – odgovor na ugovor – stroški postopka zavarovanja – nagrada za postopek na prvi stopnji
Vprašanje, ali je dolžnik med postopkom uspel nepremičnini, na kateri se nanaša predhodna odredba, odtujiti, za odločitev o ugovoru niti o pritožbi ni relevantno. Vrstni red vpisov v zemljiško knjigo se presoja v skladu z zemljiškoknjižnimi predpisi. Da bi kupcu zagotovil pravno varstvo, bi dolžnik lahko ob prodaji nepremičnine predlagal ustavitev postopka zavarovanja, če bi položil pri sodišču kupnino za prodano nepremičnino za zavarovano terjatev z obrestmi.
Nagrado za postopek na prvi stopnji se prisodi le enkrat. Upnik ni upravičen do nagrade za odgovor na ugovor s količnikom 0,6 po tar. št. 3468, pač pa je upravičen le do enkratne nagrade v postopku zavarovanja na prvi stopnji s količnikom 0,3.
promet s kmetijskimi zemljišči - tožba vložena pred sprejetjem pravnega mnenja z dne 6.4.2012 - kršitev predkupne pravice
Tožnik ni sprejel ne druge ne tretje ponudbe in v postopku prodaje oziroma nakupa kmetijskih zemljišč ni bil predkupni upravičenec. Prav s trditvami, da je bil predkupni upravičenec, pa je v tožbi zahteval razveljavitev pogodb, to pravico mu namreč daje 512. člen OZ. Upoštevaje navedeno te pravice nima, saj ni predkupni upravičenec, torej ne more z vidika kršitve predkupne pravice zahtevati razveljavitev kupne oziroma zakupne pogodbe.
sredstva zavarovanja - zavarovanje terjatve z zastavno pravico - zemljiški dolg
ZIZ kot sredstva zavarovanja z zastavno pravico dovoljuje samo zastavno pravico na nepremičnini in na premičnini, med nobeno od teh pa ni mogoče vključiti izoliranega zemljiškega dolga.
Tako kot izvršbo je tudi zavarovanje mogoče dovoliti le v obsegu, ki izhaja iz izvršilnega naslova, pri čemer mora sodišče na obstoj in primernost izvršilnega naslova tudi v tem postopku paziti po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075518
ZPP člen 98. OZ člen 190, 190/1.
pooblastilo za zastopanje - obratovalni stroški – upravnik – aktivna legitimacija upravnika – prenehanje funkcije upravnika – rezervni sklad
Dejstvo, da je tožniku pred vložitvijo predloga za izvršbo (a po vtoževanem obdobju) prenehala funkcija upravnika, in da zato nima več pooblastila za zastopanje etažnih lastnikov, ne vpliva na obstoj njegove aktivne legitimacije, saj stroške upravljanja in založene stroške obratovanja vtožuje v lastnem imenu in ne v imenu etažnih lastnikov.
OZ člen 6, 6/2, 33, 33/2, 33/3, 52, 64, 64/1, 64/2, 65, 65/1, 844, 844/1. ZNPosr člen 14.
predpogodba - prodajna pogodba - ara
Potrdilo je glede na njegovo vsebino šteti kot predpogodbo, saj vsebuje zavezo, da se bo med tožnikoma kot prodajalcema in prvotno prvo toženko kot kupko najkasneje do dne 21. 5. 2009 sklenila (glavna) prodajna pogodba za natančno (tudi z zemljiškoknjižnimi podatki) opredeljeno stanovanje tožnikov, s čimer je opredeljen predmet (bodoče) prodajne pogodbe, v potrdilu pa je natančno določena tudi kupnina (52.500,00 EUR) ter način njenega plačila. V pisni obliki sklenjeno potrdilo o deponiranju denarja z dne 20. 3. 2009 tako vsebuje vse bistvene sestavine (glavne) prodajne pogodbe, s čimer po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje izpolnjuje zahteve za prodajno predpogodbo.
OZ sicer ne predvideva dogovora o ari ob sklenitvi predpogodbe, ga pa tudi ne prepoveduje, iz česar izhaja, da je dogovor o ari mogoč tudi ob sklenitvi predpogodbe v znak njene sklenitve (prvi odstavek 64. člena OZ) in z namenom utrditve iz nje izhajajoče obveznosti skleniti glavno pogodbo.
Pravna oseba ne more več zaprositi za oprostitev plačila sodne takse v celoti, ampak zgolj za delno oprostitev v primeru, če plačila sodne takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Namen določbe vsekakor ni v pretirano ozki in posledično nerazumno strogi določitvi časovnega obdobja, ki bi ga še bilo mogoče subsumirati pod termin ˝takoj˝. S prevalitvijo negativne stroškovne posledice na tožečo stranko, če ta tožbe ne umakne (takoj) po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, se namreč skuša preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov, ki pa v tem postopku v času od priznanja terjatve v stečajnem postopku do umika tožbe v roku enega meseca po tem niso nastali.
negatorna tožba – vednost lastnika o uporabi nepremičnine s strani tretjih oseb – obligacijsko upravičenje – pridobitev stvarnopravnega upravičenja – odločanje o pritožbi v primeru prenehanja pravdne stranke – potek rokov za opravo pritožbenih procesnih dejanj - prekinitev postopka
Zgolj vednost tožeče stranke o uporabi hodnika in stopnišča s strani tretjih oseb ne daje zadostne pravne podlage za njihovo nemoteno uporabo dela tuje nepremičnine oziroma zgolj na tej podlagi niso pridobile stvarnopravnega upravičenja za uporabo spornih skupnih prostorov na nepremičnini, ki ni v njihovi (so)lasti.
S smiselno uporabo določbe drugega odstavka 207. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje lahko pritožbeno sodišče izda odločbo o pritožbi, če so bila pred prekinitvijo postopka opravljena vsa pritožbena procesna dejanja