Dolžnik ugovora ni dovolj obrazložil oziroma konkretiziral, saj je zgolj posplošeno zatrjeval, da se je z upnikom ustno dogovoril za odlog plačila. Takšne pomanjkljive in pavšalne navedbe pravno pomembnih dejstev po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne zadoščajo za zaključek, da je ugovor dolžnika obrazložen v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ.
obstoj zunajzakonske skupnosti – ekonomska skupnost - skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – adaptacija stanovanja – nova stvar
Za obstoj ekonomske skupnosti kot enega izmed elementov zunajzakonske skupnosti zadošča, da partnerja s skupnim delom pridobivata sredstva za njune skupne potrebe.
Morebitna nesoglasja pri gospodarjenju s skupnimi sredstvi ne morejo izključiti obstoja ekonomske skupnosti.
Čeprav tožbeni zahtevek ne zajema vsega premoženja, ki sta ga pravdni stranki pridobili v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti, je treba pri ugotavljanju deležev upoštevati tudi to premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078644
ZPP člen 13, 205, 206, 318. SZ člen 117.
zahtevek za sklenitev pogodbe o nakupu stanovanja - sklepčnost tožbe - vprašanje lastništva - pomanjkanje pasivne legitimacije - zahteva za odkup stanovanja - pogoji za izdajo zamudne sodbe - predhodno vprašanje
V času, ko je tožnik vložil tožbo na odkup stanovanja, toženka že ni bila več zemljiškoknjižna lastnica tega stanovanja. Zato tožeča stranka od tožene stranke ne more zahtevati sklenitve prodajne pogodbe, saj tožena stranka predmeta nima več v lasti.
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki morajo biti podani kumulativno z ostalimi, je tudi sklepčnost tožbe. Ob ugotovitvi, da toženka v času vložitve tožbe ni bila več lastnica spornega stanovanja, tak zahtevek ne more biti sklepčen.
novo premoženje – prekinitev postopka – sporna dejstva – meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Zapuščinskega postopka, ki je pravnomočno končan, ni mogoče prekiniti, tudi če je med dediči spor o dejstvih. Spor o očetovstvu se zato lahko rešuje le še v pravdnem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STEČAJNO PRAVO
VSL0075736
ZIZ člen 260, 260/1. ZFPPIPP člen 20, 20/3, 132, 132/1, 132/2, 213, 213/1, 213/1-1, 213/3, 214, 214/1, 215, 215/1, 216.
nadaljevanje izvršilnega postopka po potrjeni prisilni poravnavi - zavarovanje s predhodno odredbo - ločitvena pravica - pridobitev ločitvene pravice v postopku zavarovanja - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Glede zavarovanih terjatev zato v obsegu ločitvene pravice ni mogoče uporabiti prvega odstavka 215. člena ZFPPIPP in posledično zanje ne velja določba 1. točke 216. člena ZFPPIPP o utesnitvi izvršbe. Za pravilno uporabo 216. člena ZFPPIPP je zato bistveno, ali je upnik pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico ali ne.
kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti – sovražni govor – romska skupnost - milejši zakon
Kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti je le tisto dejanje, ki je storjeno na tak način, da lahko glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir. Podano mora biti konkretno ogrožanje, ki se mora pokazati v neposredni nevarnosti, posegu v telesno ali duševno celovitost posameznikov, oviranju izvrševanja pravic ali dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na javnem kraju. Dejanja spodbujanja ali razpihovanja morajo biti take narave, da v okolju in razmerah, v katerih so storjena, do kršitev javnega reda in miru ne privedejo le zato, ker so pravočasno posredovali pristojni organi ali posamezni udeleženci oziroma druge navzoče osebe ali zaradi pravočasnega prenehanja sovražnega govora.
V izreku sodbe opisano kaznivo dejanje ne obsega vseh zakonskih znakov, ker ni opisano, da naj bi obdolženec storil dejanje na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev.
V obravnavanem primeru so dohodki staršev tako nizki, da terjajo upoštevanje otroškega dodatka pri določitvi preživnine za mld. otroka.
Neprimerna je odločitev prvostopenjskega sodišča, da naj bi stiki potekali po predhodnem dogovoru med staršema, saj ne gre za zadosti določno opredelitev stikov; takšna odločitev pa je ustrezna le v primerih, ko sta se starša sposobna konstruktivno dogovarjati in ko med njima glede stikov ni večjih sporov.
krivdna odgovornost lastnika psa – soprispevek oškodovanke – nadzorstvo nad psom – opozorilne table – neogrejeno dvorišče - pravni standard potrebnega varstva in nadzorstva nad psom
Toženec bi moral in mogel predvideti, da lahko pes, ki je bil privezan na tako dolgi verigi, da je dosegel celotno dvorišče po širini, kljub opozorilnim tablam povzroči škodo osebi, ki uporabi (običajen, neoviren) dostop preko (neograjenega) dvorišča.
uklonilni zapor - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - storilčeve premoženjske razmere in preživninske obveznosti
V postopku odločanja o predlogu za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti sodišče razišče, ali storilec glede na svoje premoženjske razmere in preživninske obveznosti zmore plačati globo.
Dolžnik (zastavitelj) že pojmovno ob ustanovitvi maksimalne hipoteke oz. zastavne pravice ne more (pravno učinkovito) izreči soglasja z neposredno izvršljivostjo take (nedoločene) bodoče obveznosti, temveč lahko soglasje z neposredno izvršljivostjo izreče šele pozneje, ko iz poslovnega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko oz. zastavno pravico, nastane konkretna posamična obveznost.
avtocesta in hitra cesta - vožnja v nasprotni smeri po avtocesti
Okoliščine storitve prekrška (vožnja na avtocesti v nasprotno smer v nočnem času) in okoliščine na strani storilca (stopnja odgovornosti, priznanje prekrška, opisovanje morebitnih posledic, nekaznovanost in navedbe, da kot tujec ne pozna odseka ceste) ne utemeljujejo izreka opomina.
ugotovitev dedne pravice - obstoj zunajzakonske skupnosti
Življenjska skupnost partnerjev mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema, zadovoljevati mora torej čustvene, moralne in materialne potrebe partnerjev, poleg tega pa mora biti opazna navzven in zato izpolnjevati nekatere za okolico dobro vidne pogoje, kot sta skupno bivanje in skupno gospodinjstvo oziroma ekonomska skupnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079165
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 330/2-15. OZ člen 131, 131/2.
odškodninska odgovornost vrtca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – igra - tek – krivdna odgovornost – padec otroka
Dolžnost vzgojiteljice v vrtcu je, da otroke nadzoruje in usmerja, pri tem pa je popolnoma nerealno pričakovati, da bo nadzor izvajala tako, da se nobenemu od otrok ne more nič zgoditi. Absolutna izključitev možnosti za poškodbe bi bila mogoča le z nesprejemljivo prepovedjo igre in drugih dejavnosti, namenjenih razvoju gibalnih in drugih sposobnosti otrok, kar je nasprotju z temeljnim poslanstvom vrtca kot izobraževalne ustanove.
ZZK-1 člen 36, 40, 40/3, 141, 150. SPZ člen 40, 49.
listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Tretji odstavek 40. člena ZZK-1 izrecno loči dve vrsti listin, ki sta podlaga za vpis, in sicer posadno listino ali pa listino, ki je izstavljena zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek- tožba na izpraznitev in izročitev stanovanja – veljavnost pogodbe o pridobitvi lastninske pravice tožnika
Predhodno vprašanje v obravnavani zadevi je (tako glede tožnikove lastninske pravice na eni strani kot toženčeve pravice (do) posesti na drugi) vprašanje (ne)veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je tožnik pridobil lastništvo nad stanovanjem.
nesklepčnost tožbe - gradbena pogodba - posebne gradbene uzance - prevzem stvari z napako - pravna narava dokončnega obračuna - pravica izvajalca do plačila
Tožnikova pravica terjati plačilo za opravljeno delo ne more biti odvisna od dejstva, ali se stranki dogovorita o vseh sestavinah dokončnega obračuna, kot jih določa 119. Uzanca PGU.
OZ člen 287, 287/1, 287/2, 287/3, 287/4. ZPP člen 286.
prvi narok za glavno obravnavo - pobot - ugotavljanje višine škode - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami
Kadar se v zadevi po tem, ko je bil prvi narok v smislu 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) že opravljen, zamenja razpravljajoči sodnik, to ne pomeni, da imajo stranke možnost brez opravičljivega razloga na novo podajati dejstva in predlagati dokaze. Tako možnost bi imele le, če bi novi sodnik v okviru materialnega procesnega vodstva stranke pozval k navajanju in predlaganju.
Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 20.1.2010 nasprotovala takemu načinu ugotavljanja škode in menila, da bi morala biti višina škode na ustrezen način ugotovljena v pravdi. Takih navedb ni mogoče razlagati drugače, kot da je višina škode za tožečo stranko sporna. Tožena stranka bi zato morala škodo izkazati po višini, kar pa ji ni uspelo.
Tožeča stranka ni navajala, da bi med strankama obstajal sporazum o načinu pokrivanja obveznosti. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožena stranka ob plačilu na potrdilo o nakazilu zapisala „plačilo računa 080145". Nobenega dvoma torej ne more biti, da je dolžnik ob izpolnitvi določil, kaj izpolnjuje. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za uporabo določbe drugega odstavka 287. člena OZ.
Pravno upoštevna okoliščina za zvišanje rente je lahko znatna sprememba vrednosti denarja, saj odškodninska renta ni avtomatično redno usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov, kot je to npr. pri preživninah.
Presoji po 175. členu OZ niso upoštevane okoliščine, ki bi jih pravdna stranka, upoštevaje običajno procesno skrbnost lahko zatrjevala in dokazovala že v prejšnji pravdi, pa tega ni storila. Pravno relevantne so torej le tiste okoliščine, ki jih je sodišče upoštevalo v prvi določitvi rente.