OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079165
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 330/2-15. OZ člen 131, 131/2.
odškodninska odgovornost vrtca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – igra - tek – krivdna odgovornost – padec otroka
Dolžnost vzgojiteljice v vrtcu je, da otroke nadzoruje in usmerja, pri tem pa je popolnoma nerealno pričakovati, da bo nadzor izvajala tako, da se nobenemu od otrok ne more nič zgoditi. Absolutna izključitev možnosti za poškodbe bi bila mogoča le z nesprejemljivo prepovedjo igre in drugih dejavnosti, namenjenih razvoju gibalnih in drugih sposobnosti otrok, kar je nasprotju z temeljnim poslanstvom vrtca kot izobraževalne ustanove.
predpogodba - ara - kupnina - neizpolnitev - rok za plačilo kupnine - prodaja nepremičnine, na kateri je vknjižena hipoteka
Iz predpogodbe v nobeni točki ne izhaja, da bi obveznost tožeče stranke na plačilo kupnine nastopila le v primeru, če bi uspela zagotoviti kredit za plačilo kupnine. Tak dogovor niti ne bi bil logičen, saj bi bil v nasprotju z dogovorom o ari. Namen are je namreč ravno v utrditvi obveznosti kupca.
Tožeča stranka ni konkretno udeležena v nobenem od navedenih razmerij, na podlagi katerih naj bi bila izdana zatrjevana bančna garancija, ki jo je izvajalec del kot naročnik garancije izročil naročniku del za dobro izvedbo del. Zato tožeča stranka nima neposredne pravice do uveljavljanja kakršnih koli zahtevkov iz naslova te bančne garancije.
delna nezmožnost za delo - renta - izguba zaslužka - vračunavanje invalidnine - način izračuna
Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, ne pa nadomestiti izpad njegovega dohodka. Zato se invalidnino ne sme upoštevati pri izračunu višine mesečnih dohodkov tožnice.
Primerjava povprečnega mesečnega zaslužka tožnice pred škodnim dogodkom z njenimi dohodki v vtoževanem obdobju ni primeren način za izračun izpada njenega zaslužka. Res je, da sodišča takšno metodo uporabljajo, vendar navadno takrat, ko oškodovanec zaradi posledic škodnega dogodka ni več zaposlen in je povprečni mesečni dohodek pred poškodbo edini primerljiv kriterij, na podlagi katerega je mogoče oceniti njegovo izgubo na zaslužku. V predmetnem primeru pa je tožnica ostala zaposlena tudi po prometni nesreči. Torej je v njenem primeru podan boljši kriterij za izračun, in sicer njeno mesečno plačilo za 4-urno delo. Ta kriterij je bolj verodostojen, saj upošteva tako spreminjanje višine plač v času, kot tudi zamenjavo plačilnega razreda tožnice.
prepoved izplačila plače dolžniku - upravno izplačilna prepoved - nepreklicna prepoved - zakonske omejitve izvršbe - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe verjetnost terjatve - namen zavarovanja
Prepoved izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik (upravna izplačilna prepoved), ima pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo. Vendar pa to ne pomeni, da je upravna izplačilna prepoved v celoti izenačena s sklepom o izvršbi, saj ni sklep o izvršbi in tudi nima narave sodne odločbe. Pravna narava upravno izplačilne prepovedi je pravnoposlovna: ne nastane s sodno odločbo, pač pa po volji dolžnika oz. s soglasjem upnika ter potrditvijo dolžnikovega dolžnika.
OZ člen 287, 287/1, 287/2, 287/3, 287/4. ZPP člen 286.
prvi narok za glavno obravnavo - pobot - ugotavljanje višine škode - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami
Kadar se v zadevi po tem, ko je bil prvi narok v smislu 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) že opravljen, zamenja razpravljajoči sodnik, to ne pomeni, da imajo stranke možnost brez opravičljivega razloga na novo podajati dejstva in predlagati dokaze. Tako možnost bi imele le, če bi novi sodnik v okviru materialnega procesnega vodstva stranke pozval k navajanju in predlaganju.
Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 20.1.2010 nasprotovala takemu načinu ugotavljanja škode in menila, da bi morala biti višina škode na ustrezen način ugotovljena v pravdi. Takih navedb ni mogoče razlagati drugače, kot da je višina škode za tožečo stranko sporna. Tožena stranka bi zato morala škodo izkazati po višini, kar pa ji ni uspelo.
Tožeča stranka ni navajala, da bi med strankama obstajal sporazum o načinu pokrivanja obveznosti. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožena stranka ob plačilu na potrdilo o nakazilu zapisala „plačilo računa 080145". Nobenega dvoma torej ne more biti, da je dolžnik ob izpolnitvi določil, kaj izpolnjuje. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za uporabo določbe drugega odstavka 287. člena OZ.
Pravno upoštevna okoliščina za zvišanje rente je lahko znatna sprememba vrednosti denarja, saj odškodninska renta ni avtomatično redno usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov, kot je to npr. pri preživninah.
Presoji po 175. členu OZ niso upoštevane okoliščine, ki bi jih pravdna stranka, upoštevaje običajno procesno skrbnost lahko zatrjevala in dokazovala že v prejšnji pravdi, pa tega ni storila. Pravno relevantne so torej le tiste okoliščine, ki jih je sodišče upoštevalo v prvi določitvi rente.
uklonilni zapor - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - storilčeve premoženjske razmere in preživninske obveznosti
V postopku odločanja o predlogu za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti sodišče razišče, ali storilec glede na svoje premoženjske razmere in preživninske obveznosti zmore plačati globo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079142
ZASP člen 146, 146/1, 147, 151, 151/3, 165, 165/2, 176, 176/1, 176/2, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Uredba ES 864/2007 z dne 11.7.2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti člen 8.
javna priobčitev glasbenih neodrskih del – plačilo nadomestila – repertoar - kolektivne organizacije – glasbena dela tujih avtorjev – odpoved materialni avtorski pravici – dokazno breme – uporaba prava – uporaba pravilnika – valorizacija tarifnih vrednosti – postopni izračun
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, ki je prosta plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.
Na dan uveljavitve ZASB-B je bil v uporabi Pravilnik 1998 in njegova tarifa, ki se je štela za veljavni skupni sporazum, sklenjen z reprezentativnimi združenji uporabnikov. Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, tožeča stranka pa je Pravilnik 2006 sprejela enostransko. Ker akt, ki ga je sprejela tožeča stranka, ni bil sprejet po postopku, predvidenim s tedaj veljavnim zakonom, ne more imeti učinka skupnega sporazuma, ki je bil po tedaj veljavni zakonski ureditvi podlaga za zaračunavanje nadomestila za uporabo avtorskih del.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066119
ZP-1 člen 25, 25/1, 26. ZPrCP člen 105, 105/3, 105/3-4. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6.
splošna pravila za odmero sankcije - odvzem predmetov - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa
Predkaznovanost za istovrstni prekršek in visoka stopnja alkohola v organizmu obdolženca utemeljujejo izrek globe za prekršek iz 4. točke tretjega odstavka 105. člena ZPrCP nad spodnjo predpisano mejo in odvzem njegovega osebnega avtomobila, s katerim je storil prekrške.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti – vložitev pritožbe - začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve – ugovor tretjega – pravočasnost ugovora
Postopek zavarovanja z začasno odredbo, s katero je bilo tožencu prepovedano obremeniti ali odtujiti nepremičnine, z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi, je bil končan, ko je sklep o začasni odredbi postal pravnomočen. Ugovor tretjega, ki je bil vložen po tem trenutku, je prepozen in ga je sodišče zato utemeljeno zavrglo.
krivdna odgovornost lastnika psa – soprispevek oškodovanke – nadzorstvo nad psom – opozorilne table – neogrejeno dvorišče - pravni standard potrebnega varstva in nadzorstva nad psom
Toženec bi moral in mogel predvideti, da lahko pes, ki je bil privezan na tako dolgi verigi, da je dosegel celotno dvorišče po širini, kljub opozorilnim tablam povzroči škodo osebi, ki uporabi (običajen, neoviren) dostop preko (neograjenega) dvorišča.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066115
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-7. ZPrCP člen 37, 105, 105/5, 105/5-4, 110, 110/2, 110/2-7, 110/10. KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2, 328, 328/1, 328/2.
prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - dolžnostna ravnanja po prometni nesreči - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - kazenski postopek
Prekršek vožnje pod vplivom alkohola je vsebovan v kaznivem dejanju povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen KZ-1).
Kršitev 7. točke drugega odstavka 110. člena ZPrCP „ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled“ je zajeta že v kaznivem dejanju „zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – odsvojitev premoženja – nasprotna izpolnitev majhne vrednosti – simbolična vrednost
Tožeča stranka je sicer trdila, da naj bi tožena stranka prejela dolžnikovo (torej njeno) premoženje za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti. Vendar pa cena, ki presega polovično ceno ocenjene tržne vrednosti vozil, kot jo zatrjuje tožeča stranka, ne predstavlja majhne vrednosti vozil, saj je majhna vrednost v smislu navedene določbe le simbolična vrednost vozil, o čemer pa v danem primeru ni mogoče govoriti.
Tožbeni zahtevek na vrnitev premičnin oziroma plačilo vrednosti blaga po cenah ob izdaji sodne odločbe, nastane šele z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku na izpodbijanje pravnega dejanja, saj ima šele izguba učinka izpodbitnega dejanja v razmerju med pravdnima strankama za posledico nastanek povračilne obveznosti tožene stranke.
kršitev pravice do izjave – zavrnitev dokaza - vnaprejšna dokazna ocena
Odločitev sodišča, da ne bo izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke zato, ker zaradi pretiravanja in neresničnih izjav ni moglo slediti izpovedbi tožnice, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, s čemer je tožnici odvzelo pravico do izjave.
ZP-1 člen 25, 139, 155, 155/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 20. ZJZ člen 23, 23/3, 40, 40/1, 40/1-2.
bistvena kršitev določb postopka - nasilno in drzno vedenje na športni prireditvi - zagotavljanje reda na shodu oziroma na prireditvi - prepovedana ravnanja - nošenje transparenta s politično vsebino
V postopku na prvi stopnji je sodišče upoštevalo določbe postopka o prekršku iz ZP-1, obdolžencu so bile zagotovljene enake pravice kot drugim obdolžencem, zato odločitev sodišča, da je odgovoren za prekršek po 20. členu ZJRM-1, ne pomeni diskriminacije obdolženca kot osebe srbske narodnosti.
Ker sodijo na športno prireditev le transparenti s športno vsebino, je nošenje transparenta s politično vsebino protizakonito dejanje.