predhodna odredba – verjeten izkaz nevarnosti – likvidna sredstva – denarna sredstva
Tožena stranka je s trditvijo, da ima preko 2 MIO EUR prostih likvidnih sredstev, utemeljevala neobstoj nevarnosti za uveljavitev tožnikove terjatve. Pri tem ni pojasnila, kaj ta prosta likvidna sredstva predstavljajo. Tako nekonkretizirane trditve o razpoložljivih prostih likvidnih sredstvih zato niso bile preizkusljive. Če gre namreč za denarna sredstva na transakcijskem računu v Sloveniji, so ta blokirana in torej ne gre za prosta likvidna sredstva. Da pa bi imela še druga sredstva, kakšna je njihova struktura in kje jih ima, pa tožena stranka ni pojasnila.
predpogodba - ara - kupnina - neizpolnitev - rok za plačilo kupnine - prodaja nepremičnine, na kateri je vknjižena hipoteka
Iz predpogodbe v nobeni točki ne izhaja, da bi obveznost tožeče stranke na plačilo kupnine nastopila le v primeru, če bi uspela zagotoviti kredit za plačilo kupnine. Tak dogovor niti ne bi bil logičen, saj bi bil v nasprotju z dogovorom o ari. Namen are je namreč ravno v utrditvi obveznosti kupca.
Tožeča stranka ni konkretno udeležena v nobenem od navedenih razmerij, na podlagi katerih naj bi bila izdana zatrjevana bančna garancija, ki jo je izvajalec del kot naročnik garancije izročil naročniku del za dobro izvedbo del. Zato tožeča stranka nima neposredne pravice do uveljavljanja kakršnih koli zahtevkov iz naslova te bančne garancije.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – ogrožanje življenja in zdravja
Pridržana oseba zaradi duševne motnje ogroža sebe in druge, druga oblika zdravljenja pa ni mogoča, torej ne more biti nobenega dvoma o tem, da so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.
prepoved izplačila plače dolžniku - upravno izplačilna prepoved - nepreklicna prepoved - zakonske omejitve izvršbe - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe verjetnost terjatve - namen zavarovanja
Prepoved izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik (upravna izplačilna prepoved), ima pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo. Vendar pa to ne pomeni, da je upravna izplačilna prepoved v celoti izenačena s sklepom o izvršbi, saj ni sklep o izvršbi in tudi nima narave sodne odločbe. Pravna narava upravno izplačilne prepovedi je pravnoposlovna: ne nastane s sodno odločbo, pač pa po volji dolžnika oz. s soglasjem upnika ter potrditvijo dolžnikovega dolžnika.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STEČAJNO PRAVO
VSL0075736
ZIZ člen 260, 260/1. ZFPPIPP člen 20, 20/3, 132, 132/1, 132/2, 213, 213/1, 213/1-1, 213/3, 214, 214/1, 215, 215/1, 216.
nadaljevanje izvršilnega postopka po potrjeni prisilni poravnavi - zavarovanje s predhodno odredbo - ločitvena pravica - pridobitev ločitvene pravice v postopku zavarovanja - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Glede zavarovanih terjatev zato v obsegu ločitvene pravice ni mogoče uporabiti prvega odstavka 215. člena ZFPPIPP in posledično zanje ne velja določba 1. točke 216. člena ZFPPIPP o utesnitvi izvršbe. Za pravilno uporabo 216. člena ZFPPIPP je zato bistveno, ali je upnik pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico ali ne.
ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZDavP-1 člen 128. ZDavP-2 člen 143.
uveljavljanje zahtevka zoper družbenika izbrisane družbe - davčni dolg izbrisane družbe - začetek postopka davčne izvršbe - obvestilo o neplačanem davku - enoletni prekluzivni rok
Obvestilo družbeniku o dolgu izbrisane pravne osebe ne pomeni uveljavitve zahtevka v skladu z desetim odstavkom 442. člena ZFPPIPP, ki predpisuje enoletni materialnopravni prekluzivni rok za uveljavitev zahtevka zoper družbenika izbrisane družbe (to pomeni npr. vložitev tožbe, predloga za izvršbo oziroma za nadaljevanje že začete izvršbe zoper prvotnega dolžnika, izdaja sklepa o izvršbi v davčnem postopku).
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev - sprememba zakona - delna oprostitev
ZST-1 je pred spremembo omogočal, da sodišče oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sedaj (po spremembi) zakon tega ne omogoča več, saj je lahko oproščena plačila sodnih taks le stranka, ki prejema denarno socialno pomoč na podlagi odločbe pristojnega organa. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, vendar bi bila s plačilom taks v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani, lahko sodišče le delno oprosti plačila sodnih taks.
nepopolna tožba - podpis tožbe - podpis pravne osebe
Podpis pravne osebe v skladu s sodno prakso praviloma sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma pa skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Te sestavine podpisa pravne osebe služijo funkciji podpisa, ki je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja določene vloge, saj mora sodišče ob prejemu vloge presoditi njeno popolnost, dovoljenost in pravočasnost. V okviru tega mora presoditi, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe. Sodišče se torej mora prepričati, ali je tožbo vložila upravičena oseba, ker jo sicer zavrže kot nedovoljeno. Prav temu namenu služi podpis vlagatelja na tožbi.
OZ člen 287, 287/1, 287/2, 287/3, 287/4. ZPP člen 286.
prvi narok za glavno obravnavo - pobot - ugotavljanje višine škode - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami
Kadar se v zadevi po tem, ko je bil prvi narok v smislu 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) že opravljen, zamenja razpravljajoči sodnik, to ne pomeni, da imajo stranke možnost brez opravičljivega razloga na novo podajati dejstva in predlagati dokaze. Tako možnost bi imele le, če bi novi sodnik v okviru materialnega procesnega vodstva stranke pozval k navajanju in predlaganju.
Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 20.1.2010 nasprotovala takemu načinu ugotavljanja škode in menila, da bi morala biti višina škode na ustrezen način ugotovljena v pravdi. Takih navedb ni mogoče razlagati drugače, kot da je višina škode za tožečo stranko sporna. Tožena stranka bi zato morala škodo izkazati po višini, kar pa ji ni uspelo.
Tožeča stranka ni navajala, da bi med strankama obstajal sporazum o načinu pokrivanja obveznosti. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožena stranka ob plačilu na potrdilo o nakazilu zapisala „plačilo računa 080145". Nobenega dvoma torej ne more biti, da je dolžnik ob izpolnitvi določil, kaj izpolnjuje. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za uporabo določbe drugega odstavka 287. člena OZ.
Pravno upoštevna okoliščina za zvišanje rente je lahko znatna sprememba vrednosti denarja, saj odškodninska renta ni avtomatično redno usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov, kot je to npr. pri preživninah.
Presoji po 175. členu OZ niso upoštevane okoliščine, ki bi jih pravdna stranka, upoštevaje običajno procesno skrbnost lahko zatrjevala in dokazovala že v prejšnji pravdi, pa tega ni storila. Pravno relevantne so torej le tiste okoliščine, ki jih je sodišče upoštevalo v prvi določitvi rente.
avtocesta in hitra cesta - vožnja v nasprotni smeri po avtocesti
Okoliščine storitve prekrška (vožnja na avtocesti v nasprotno smer v nočnem času) in okoliščine na strani storilca (stopnja odgovornosti, priznanje prekrška, opisovanje morebitnih posledic, nekaznovanost in navedbe, da kot tujec ne pozna odseka ceste) ne utemeljujejo izreka opomina.
kršitev pravice do izjave – zavrnitev dokaza - vnaprejšna dokazna ocena
Odločitev sodišča, da ne bo izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke zato, ker zaradi pretiravanja in neresničnih izjav ni moglo slediti izpovedbi tožnice, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, s čemer je tožnici odvzelo pravico do izjave.
ZP-1 člen 25, 139, 155, 155/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 20. ZJZ člen 23, 23/3, 40, 40/1, 40/1-2.
bistvena kršitev določb postopka - nasilno in drzno vedenje na športni prireditvi - zagotavljanje reda na shodu oziroma na prireditvi - prepovedana ravnanja - nošenje transparenta s politično vsebino
V postopku na prvi stopnji je sodišče upoštevalo določbe postopka o prekršku iz ZP-1, obdolžencu so bile zagotovljene enake pravice kot drugim obdolžencem, zato odločitev sodišča, da je odgovoren za prekršek po 20. členu ZJRM-1, ne pomeni diskriminacije obdolženca kot osebe srbske narodnosti.
Ker sodijo na športno prireditev le transparenti s športno vsebino, je nošenje transparenta s politično vsebino protizakonito dejanje.
darilna pogodba - preužitek - značilnosti pogodbe o preužitku - odplačnost
Pogodbo (kljub poimenovanju, da gre za darilno pogodbo in okoliščino, da sta stranki v njej poimenovani kot darovalec oziroma kot obdarjenka) je potrebno presojati glede na izraženo voljo pogodbenih strank ob njeni sklenitvi, kot jo izkazuje sama vsebina pogodbenega zapisa. Gre za pogodbo o preužitku.
Za ugotavljanje odplačnosti preužitkarske pogodbe je popolnoma nepomembno, kakšno starost preužitkar potem resnično dočaka oziroma koliko časa uživa storitve nasprotne stranke, saj je prav v tem njena tveganost. Za presojo odplačnosti aleatorne pogodbe zato ni bistvena „gola“ primerjava vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, ampak prvenstveno volja in namen pogodbenih strank (preužitkarja in prevzemnika).
ZZK-1 člen 150, 150/1-1. ZPVAS člen 11. SPZ člen 67.
vknjižba služnostne pravice na nepremičnini, ki je del Agrarne skupnosti – zastopanje članov Agrarne skupnosti – pooblastilo članov Agrarne skupnosti predsedniku Agrarne skupnosti za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – posli, ki presegajo redno upravljanje