IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STEČAJNO PRAVO
VSL0075736
ZIZ člen 260, 260/1. ZFPPIPP člen 20, 20/3, 132, 132/1, 132/2, 213, 213/1, 213/1-1, 213/3, 214, 214/1, 215, 215/1, 216.
nadaljevanje izvršilnega postopka po potrjeni prisilni poravnavi - zavarovanje s predhodno odredbo - ločitvena pravica - pridobitev ločitvene pravice v postopku zavarovanja - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Glede zavarovanih terjatev zato v obsegu ločitvene pravice ni mogoče uporabiti prvega odstavka 215. člena ZFPPIPP in posledično zanje ne velja določba 1. točke 216. člena ZFPPIPP o utesnitvi izvršbe. Za pravilno uporabo 216. člena ZFPPIPP je zato bistveno, ali je upnik pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico ali ne.
Dolžnik ugovora ni dovolj obrazložil oziroma konkretiziral, saj je zgolj posplošeno zatrjeval, da se je z upnikom ustno dogovoril za odlog plačila. Takšne pomanjkljive in pavšalne navedbe pravno pomembnih dejstev po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne zadoščajo za zaključek, da je ugovor dolžnika obrazložen v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ.
prepoved izplačila plače dolžniku - upravno izplačilna prepoved - nepreklicna prepoved - zakonske omejitve izvršbe - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe verjetnost terjatve - namen zavarovanja
Prepoved izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik (upravna izplačilna prepoved), ima pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo. Vendar pa to ne pomeni, da je upravna izplačilna prepoved v celoti izenačena s sklepom o izvršbi, saj ni sklep o izvršbi in tudi nima narave sodne odločbe. Pravna narava upravno izplačilne prepovedi je pravnoposlovna: ne nastane s sodno odločbo, pač pa po volji dolžnika oz. s soglasjem upnika ter potrditvijo dolžnikovega dolžnika.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - nepravilna vročitev - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Tožeča stranka ne zatrjuje, da je do opravičljive zamude prišlo iz razlogov na njeni strani, temveč, da so ji bile sodne pošiljke napačno vročane na star naslov, čeprav se je preselila na drugo lokacijo in je spremembo opravila na predpisan način, ki je evidentiran v bazi na sodišču.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek- tožba na izpraznitev in izročitev stanovanja – veljavnost pogodbe o pridobitvi lastninske pravice tožnika
Predhodno vprašanje v obravnavani zadevi je (tako glede tožnikove lastninske pravice na eni strani kot toženčeve pravice (do) posesti na drugi) vprašanje (ne)veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je tožnik pridobil lastništvo nad stanovanjem.
ZZK-1 člen 36, 40, 40/3, 141, 150. SPZ člen 40, 49.
listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Tretji odstavek 40. člena ZZK-1 izrecno loči dve vrsti listin, ki sta podlaga za vpis, in sicer posadno listino ali pa listino, ki je izstavljena zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev - sprememba zakona - delna oprostitev
ZST-1 je pred spremembo omogočal, da sodišče oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sedaj (po spremembi) zakon tega ne omogoča več, saj je lahko oproščena plačila sodnih taks le stranka, ki prejema denarno socialno pomoč na podlagi odločbe pristojnega organa. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, vendar bi bila s plačilom taks v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani, lahko sodišče le delno oprosti plačila sodnih taks.
nepopolna tožba - podpis tožbe - podpis pravne osebe
Podpis pravne osebe v skladu s sodno prakso praviloma sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma pa skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Te sestavine podpisa pravne osebe služijo funkciji podpisa, ki je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja določene vloge, saj mora sodišče ob prejemu vloge presoditi njeno popolnost, dovoljenost in pravočasnost. V okviru tega mora presoditi, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe. Sodišče se torej mora prepričati, ali je tožbo vložila upravičena oseba, ker jo sicer zavrže kot nedovoljeno. Prav temu namenu služi podpis vlagatelja na tožbi.
Vračilo stroškov, ki jih je stranka v sodnem postopku oproščena, v 46. členu ureja ZBPP, ki ga je mogoče uporabiti tako v primerih, ko je stranka plačila oproščena v konkretnem postopku s sklepom sodišča, kot v primerih, ko je stroškov oproščena generalno, po določbah katerega drugega zakona (kot JJPIS po petem odstavku 28. člena ZJSRS). Ni razlogov za različno obravnavanje vračila, glede na temelj oprostitve.
OZ člen 287, 287/1, 287/2, 287/3, 287/4. ZPP člen 286.
prvi narok za glavno obravnavo - pobot - ugotavljanje višine škode - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami
Kadar se v zadevi po tem, ko je bil prvi narok v smislu 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) že opravljen, zamenja razpravljajoči sodnik, to ne pomeni, da imajo stranke možnost brez opravičljivega razloga na novo podajati dejstva in predlagati dokaze. Tako možnost bi imele le, če bi novi sodnik v okviru materialnega procesnega vodstva stranke pozval k navajanju in predlaganju.
Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 20.1.2010 nasprotovala takemu načinu ugotavljanja škode in menila, da bi morala biti višina škode na ustrezen način ugotovljena v pravdi. Takih navedb ni mogoče razlagati drugače, kot da je višina škode za tožečo stranko sporna. Tožena stranka bi zato morala škodo izkazati po višini, kar pa ji ni uspelo.
Tožeča stranka ni navajala, da bi med strankama obstajal sporazum o načinu pokrivanja obveznosti. Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožena stranka ob plačilu na potrdilo o nakazilu zapisala „plačilo računa 080145". Nobenega dvoma torej ne more biti, da je dolžnik ob izpolnitvi določil, kaj izpolnjuje. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage za uporabo določbe drugega odstavka 287. člena OZ.
Pravno upoštevna okoliščina za zvišanje rente je lahko znatna sprememba vrednosti denarja, saj odškodninska renta ni avtomatično redno usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov, kot je to npr. pri preživninah.
Presoji po 175. členu OZ niso upoštevane okoliščine, ki bi jih pravdna stranka, upoštevaje običajno procesno skrbnost lahko zatrjevala in dokazovala že v prejšnji pravdi, pa tega ni storila. Pravno relevantne so torej le tiste okoliščine, ki jih je sodišče upoštevalo v prvi določitvi rente.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078356
ZPP člen 8.
dodatna dela – pooblaščenec pravne osebe – javno naročilo
Res J. K. kot pooblaščenec tožene stranke ni imel moči bolnišnicam prepovedati nastopanja v poslovnih razmerjih s tretjimi, vendar v tej pravdi obravnavani zadevi bolnišnice niso nastopale kot kupec v svojem imenu in za svoj račun, ampak so te le sodelovale pri javnem naročilu tožene stranke, kar je nedvoumno in izrecno navedeno v 8. točki pogodbe o javnem naročilu.
ZD člen 142, 143, 167, 174. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razlogi o odločilnih dejstvih - velikost zapuščine - odgovornost za zapustnikove dolgove - položaj stranke - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - upnik - aktivna legitimacija upnika v zapuščinskem postopku - ločitev zapuščine
S priglasitvijo terjatve upnik ne postane stranka postopka, zato ni aktivno legitimiran za uveljavljanje svojih pravic v zapuščinskem postopku. Položaj stranke upnik pridobi le, če zahteva ločitev zapuščine od premoženja dedičev.
Sodišče izda odločbo na podlagi uspeha celotnega obravnavanja, upoštevajoč pri tem tako dokaze, ki so jih predložile stranke, kakor tudi dokaze, ki jih je preskrbelo samo. Pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče do določenih navedb dedinje ni opredelilo. Gre za dejstva, od katerih je odvisna ugotovitev velikosti zapuščine.
krivdna odgovornost lastnika psa – soprispevek oškodovanke – nadzorstvo nad psom – opozorilne table – neogrejeno dvorišče - pravni standard potrebnega varstva in nadzorstva nad psom
Toženec bi moral in mogel predvideti, da lahko pes, ki je bil privezan na tako dolgi verigi, da je dosegel celotno dvorišče po širini, kljub opozorilnim tablam povzroči škodo osebi, ki uporabi (običajen, neoviren) dostop preko (neograjenega) dvorišča.
delna nezmožnost za delo - renta - izguba zaslužka - vračunavanje invalidnine - način izračuna
Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, ne pa nadomestiti izpad njegovega dohodka. Zato se invalidnino ne sme upoštevati pri izračunu višine mesečnih dohodkov tožnice.
Primerjava povprečnega mesečnega zaslužka tožnice pred škodnim dogodkom z njenimi dohodki v vtoževanem obdobju ni primeren način za izračun izpada njenega zaslužka. Res je, da sodišča takšno metodo uporabljajo, vendar navadno takrat, ko oškodovanec zaradi posledic škodnega dogodka ni več zaposlen in je povprečni mesečni dohodek pred poškodbo edini primerljiv kriterij, na podlagi katerega je mogoče oceniti njegovo izgubo na zaslužku. V predmetnem primeru pa je tožnica ostala zaposlena tudi po prometni nesreči. Torej je v njenem primeru podan boljši kriterij za izračun, in sicer njeno mesečno plačilo za 4-urno delo. Ta kriterij je bolj verodostojen, saj upošteva tako spreminjanje višine plač v času, kot tudi zamenjavo plačilnega razreda tožnice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079165
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 330/2-15. OZ člen 131, 131/2.
odškodninska odgovornost vrtca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – igra - tek – krivdna odgovornost – padec otroka
Dolžnost vzgojiteljice v vrtcu je, da otroke nadzoruje in usmerja, pri tem pa je popolnoma nerealno pričakovati, da bo nadzor izvajala tako, da se nobenemu od otrok ne more nič zgoditi. Absolutna izključitev možnosti za poškodbe bi bila mogoča le z nesprejemljivo prepovedjo igre in drugih dejavnosti, namenjenih razvoju gibalnih in drugih sposobnosti otrok, kar je nasprotju z temeljnim poslanstvom vrtca kot izobraževalne ustanove.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066115
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-7. ZPrCP člen 37, 105, 105/5, 105/5-4, 110, 110/2, 110/2-7, 110/10. KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2, 328, 328/1, 328/2.
prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - dolžnostna ravnanja po prometni nesreči - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - kazenski postopek
Prekršek vožnje pod vplivom alkohola je vsebovan v kaznivem dejanju povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen KZ-1).
Kršitev 7. točke drugega odstavka 110. člena ZPrCP „ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled“ je zajeta že v kaznivem dejanju „zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči.