izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – odsvojitev premoženja – nasprotna izpolnitev majhne vrednosti – simbolična vrednost
Tožeča stranka je sicer trdila, da naj bi tožena stranka prejela dolžnikovo (torej njeno) premoženje za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti. Vendar pa cena, ki presega polovično ceno ocenjene tržne vrednosti vozil, kot jo zatrjuje tožeča stranka, ne predstavlja majhne vrednosti vozil, saj je majhna vrednost v smislu navedene določbe le simbolična vrednost vozil, o čemer pa v danem primeru ni mogoče govoriti.
Tožbeni zahtevek na vrnitev premičnin oziroma plačilo vrednosti blaga po cenah ob izdaji sodne odločbe, nastane šele z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku na izpodbijanje pravnega dejanja, saj ima šele izguba učinka izpodbitnega dejanja v razmerju med pravdnima strankama za posledico nastanek povračilne obveznosti tožene stranke.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zaslišanje toženke – neznan naslov priče
Sodišče je toženki, ker ni bilo znano njeno prebivališče, postavilo začasno zastopnico, zato predlaganega dokaza z zaslišanjem toženke ni moglo izvesti.
uklonilni zapor - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - storilčeve premoženjske razmere in preživninske obveznosti
V postopku odločanja o predlogu za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti sodišče razišče, ali storilec glede na svoje premoženjske razmere in preživninske obveznosti zmore plačati globo.
dolg zapustnika – dedičevo (ne)priznanje dolga – zapuščinski postopek – pravdni postopek – sklep o dedovanju
V primeru, če dedič ne prizna zapustnikovega dolga, upnik lahko zahteva njegovo plačilo, vendar ne v zapuščinskem postopku, ampak v pravdnem. Rezultat take pravde ne vpliva na odločitev v zapuščinskem postopku oziroma na sklep o dedovanju, čigar vsebina je, katerim osebam gre pravica do dediščine.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - obrazloženost sklepa
Sodišču prve stopnje v obrazložitvi sklepa o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin ni potrebno povzemati celotne vsebine cenitvenega poročila in mnenja sodnih cenilcev, saj to predhodno vroči strankam, ki lahko na cenitev podajo pripombe, na katere s strani sodišča določeni cenilec tudi odgovori.
Dolžnik ugovora ni dovolj obrazložil oziroma konkretiziral, saj je zgolj posplošeno zatrjeval, da se je z upnikom ustno dogovoril za odlog plačila. Takšne pomanjkljive in pavšalne navedbe pravno pomembnih dejstev po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne zadoščajo za zaključek, da je ugovor dolžnika obrazložen v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ.
novo premoženje – prekinitev postopka – sporna dejstva – meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Zapuščinskega postopka, ki je pravnomočno končan, ni mogoče prekiniti, tudi če je med dediči spor o dejstvih. Spor o očetovstvu se zato lahko rešuje le še v pravdnem postopku.
kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti – sovražni govor – romska skupnost - milejši zakon
Kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti je le tisto dejanje, ki je storjeno na tak način, da lahko glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir. Podano mora biti konkretno ogrožanje, ki se mora pokazati v neposredni nevarnosti, posegu v telesno ali duševno celovitost posameznikov, oviranju izvrševanja pravic ali dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na javnem kraju. Dejanja spodbujanja ali razpihovanja morajo biti take narave, da v okolju in razmerah, v katerih so storjena, do kršitev javnega reda in miru ne privedejo le zato, ker so pravočasno posredovali pristojni organi ali posamezni udeleženci oziroma druge navzoče osebe ali zaradi pravočasnega prenehanja sovražnega govora.
V izreku sodbe opisano kaznivo dejanje ne obsega vseh zakonskih znakov, ker ni opisano, da naj bi obdolženec storil dejanje na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev.
ZZK-1 člen 150, 150/1-1. ZPVAS člen 11. SPZ člen 67.
vknjižba služnostne pravice na nepremičnini, ki je del Agrarne skupnosti – zastopanje članov Agrarne skupnosti – pooblastilo članov Agrarne skupnosti predsedniku Agrarne skupnosti za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – posli, ki presegajo redno upravljanje
ničnost pogodbe - napaka volje – neskrbnost pri podpisu pogodbe
Ker toženec ne zatrjuje, da bi mu bilo onemogočeno, da prebere pogodbo, ki jo je podpisal, se na slabo seznanjenost z vsebino pogodbe ne more uspešno sklicevati. Vsaka poslovno sposobna fizična oseba je odgovorna za svoje ravnanje in nosi riziko svojega ravnanja. Toženčev zaupljiv odnos do zeta tožeči stranki ne more škoditi.
ZD člen 142, 143, 167, 174. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razlogi o odločilnih dejstvih - velikost zapuščine - odgovornost za zapustnikove dolgove - položaj stranke - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - upnik - aktivna legitimacija upnika v zapuščinskem postopku - ločitev zapuščine
S priglasitvijo terjatve upnik ne postane stranka postopka, zato ni aktivno legitimiran za uveljavljanje svojih pravic v zapuščinskem postopku. Položaj stranke upnik pridobi le, če zahteva ločitev zapuščine od premoženja dedičev.
Sodišče izda odločbo na podlagi uspeha celotnega obravnavanja, upoštevajoč pri tem tako dokaze, ki so jih predložile stranke, kakor tudi dokaze, ki jih je preskrbelo samo. Pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče do določenih navedb dedinje ni opredelilo. Gre za dejstva, od katerih je odvisna ugotovitev velikosti zapuščine.
predhodna odredba – odgovor na ugovor – stroški postopka zavarovanja – nagrada za postopek na prvi stopnji
Vprašanje, ali je dolžnik med postopkom uspel nepremičnini, na kateri se nanaša predhodna odredba, odtujiti, za odločitev o ugovoru niti o pritožbi ni relevantno. Vrstni red vpisov v zemljiško knjigo se presoja v skladu z zemljiškoknjižnimi predpisi. Da bi kupcu zagotovil pravno varstvo, bi dolžnik lahko ob prodaji nepremičnine predlagal ustavitev postopka zavarovanja, če bi položil pri sodišču kupnino za prodano nepremičnino za zavarovano terjatev z obrestmi.
Nagrado za postopek na prvi stopnji se prisodi le enkrat. Upnik ni upravičen do nagrade za odgovor na ugovor s količnikom 0,6 po tar. št. 3468, pač pa je upravičen le do enkratne nagrade v postopku zavarovanja na prvi stopnji s količnikom 0,3.
ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZDavP-1 člen 128. ZDavP-2 člen 143.
uveljavljanje zahtevka zoper družbenika izbrisane družbe - davčni dolg izbrisane družbe - začetek postopka davčne izvršbe - obvestilo o neplačanem davku - enoletni prekluzivni rok
Obvestilo družbeniku o dolgu izbrisane pravne osebe ne pomeni uveljavitve zahtevka v skladu z desetim odstavkom 442. člena ZFPPIPP, ki predpisuje enoletni materialnopravni prekluzivni rok za uveljavitev zahtevka zoper družbenika izbrisane družbe (to pomeni npr. vložitev tožbe, predloga za izvršbo oziroma za nadaljevanje že začete izvršbe zoper prvotnega dolžnika, izdaja sklepa o izvršbi v davčnem postopku).
delna nezmožnost za delo - renta - izguba zaslužka - vračunavanje invalidnine - način izračuna
Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, ne pa nadomestiti izpad njegovega dohodka. Zato se invalidnino ne sme upoštevati pri izračunu višine mesečnih dohodkov tožnice.
Primerjava povprečnega mesečnega zaslužka tožnice pred škodnim dogodkom z njenimi dohodki v vtoževanem obdobju ni primeren način za izračun izpada njenega zaslužka. Res je, da sodišča takšno metodo uporabljajo, vendar navadno takrat, ko oškodovanec zaradi posledic škodnega dogodka ni več zaposlen in je povprečni mesečni dohodek pred poškodbo edini primerljiv kriterij, na podlagi katerega je mogoče oceniti njegovo izgubo na zaslužku. V predmetnem primeru pa je tožnica ostala zaposlena tudi po prometni nesreči. Torej je v njenem primeru podan boljši kriterij za izračun, in sicer njeno mesečno plačilo za 4-urno delo. Ta kriterij je bolj verodostojen, saj upošteva tako spreminjanje višine plač v času, kot tudi zamenjavo plačilnega razreda tožnice.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - nepravilna vročitev - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Tožeča stranka ne zatrjuje, da je do opravičljive zamude prišlo iz razlogov na njeni strani, temveč, da so ji bile sodne pošiljke napačno vročane na star naslov, čeprav se je preselila na drugo lokacijo in je spremembo opravila na predpisan način, ki je evidentiran v bazi na sodišču.