prekinitev postopka - predhodno vprašanje - varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek- tožba na izpraznitev in izročitev stanovanja – veljavnost pogodbe o pridobitvi lastninske pravice tožnika
Predhodno vprašanje v obravnavani zadevi je (tako glede tožnikove lastninske pravice na eni strani kot toženčeve pravice (do) posesti na drugi) vprašanje (ne)veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je tožnik pridobil lastništvo nad stanovanjem.
delna nezmožnost za delo - renta - izguba zaslužka - vračunavanje invalidnine - način izračuna
Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, ne pa nadomestiti izpad njegovega dohodka. Zato se invalidnino ne sme upoštevati pri izračunu višine mesečnih dohodkov tožnice.
Primerjava povprečnega mesečnega zaslužka tožnice pred škodnim dogodkom z njenimi dohodki v vtoževanem obdobju ni primeren način za izračun izpada njenega zaslužka. Res je, da sodišča takšno metodo uporabljajo, vendar navadno takrat, ko oškodovanec zaradi posledic škodnega dogodka ni več zaposlen in je povprečni mesečni dohodek pred poškodbo edini primerljiv kriterij, na podlagi katerega je mogoče oceniti njegovo izgubo na zaslužku. V predmetnem primeru pa je tožnica ostala zaposlena tudi po prometni nesreči. Torej je v njenem primeru podan boljši kriterij za izračun, in sicer njeno mesečno plačilo za 4-urno delo. Ta kriterij je bolj verodostojen, saj upošteva tako spreminjanje višine plač v času, kot tudi zamenjavo plačilnega razreda tožnice.
ZIZ člen 17,17/2, 20a, 71. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
notarski zapis - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - identifikacija zahtevka - odlog izvršbe na predlog dolžnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik mora v predlogu za izvršbo opredeliti dolžnikovo obveznost oziroma svojo terjatev do dolžnika. Le primerna identifikacija zahtevka sodišču in tudi dolžniku omogoča ustrezen preizkus upnikove terjatve.
predlog za obnovo postopka – novo pooblastilo za zastopanje – pravočasnost predložitve pooblastila
Ker je bilo pooblastilo za zastopanje v obnovitvenem postopku predloženo znotraj zakonskega roka za vložitev predloga za obnovo postopka, je odločitev o zavrženju predloga zaradi nepredložitve pooblastila napačna.
Vračilo stroškov, ki jih je stranka v sodnem postopku oproščena, v 46. členu ureja ZBPP, ki ga je mogoče uporabiti tako v primerih, ko je stranka plačila oproščena v konkretnem postopku s sklepom sodišča, kot v primerih, ko je stroškov oproščena generalno, po določbah katerega drugega zakona (kot JJPIS po petem odstavku 28. člena ZJSRS). Ni razlogov za različno obravnavanje vračila, glede na temelj oprostitve.
promet s kmetijskimi zemljišči - tožba vložena pred sprejetjem pravnega mnenja z dne 6.4.2012 - kršitev predkupne pravice
Tožnik ni sprejel ne druge ne tretje ponudbe in v postopku prodaje oziroma nakupa kmetijskih zemljišč ni bil predkupni upravičenec. Prav s trditvami, da je bil predkupni upravičenec, pa je v tožbi zahteval razveljavitev pogodb, to pravico mu namreč daje 512. člen OZ. Upoštevaje navedeno te pravice nima, saj ni predkupni upravičenec, torej ne more z vidika kršitve predkupne pravice zahtevati razveljavitev kupne oziroma zakupne pogodbe.
nepopolna tožba - podpis tožbe - podpis pravne osebe
Podpis pravne osebe v skladu s sodno prakso praviloma sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma pa skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Te sestavine podpisa pravne osebe služijo funkciji podpisa, ki je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja določene vloge, saj mora sodišče ob prejemu vloge presoditi njeno popolnost, dovoljenost in pravočasnost. V okviru tega mora presoditi, ali je vlogo vložila oziroma podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe. Sodišče se torej mora prepričati, ali je tožbo vložila upravičena oseba, ker jo sicer zavrže kot nedovoljeno. Prav temu namenu služi podpis vlagatelja na tožbi.
ZZK-1 člen 150, 150/1-1. ZPVAS člen 11. SPZ člen 67.
vknjižba služnostne pravice na nepremičnini, ki je del Agrarne skupnosti – zastopanje članov Agrarne skupnosti – pooblastilo članov Agrarne skupnosti predsedniku Agrarne skupnosti za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – posli, ki presegajo redno upravljanje
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev - sprememba zakona - delna oprostitev
ZST-1 je pred spremembo omogočal, da sodišče oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sedaj (po spremembi) zakon tega ne omogoča več, saj je lahko oproščena plačila sodnih taks le stranka, ki prejema denarno socialno pomoč na podlagi odločbe pristojnega organa. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, vendar bi bila s plačilom taks v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani, lahko sodišče le delno oprosti plačila sodnih taks.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075518
ZPP člen 98. OZ člen 190, 190/1.
pooblastilo za zastopanje - obratovalni stroški – upravnik – aktivna legitimacija upravnika – prenehanje funkcije upravnika – rezervni sklad
Dejstvo, da je tožniku pred vložitvijo predloga za izvršbo (a po vtoževanem obdobju) prenehala funkcija upravnika, in da zato nima več pooblastila za zastopanje etažnih lastnikov, ne vpliva na obstoj njegove aktivne legitimacije, saj stroške upravljanja in založene stroške obratovanja vtožuje v lastnem imenu in ne v imenu etažnih lastnikov.
avtocesta in hitra cesta - vožnja v nasprotni smeri po avtocesti
Okoliščine storitve prekrška (vožnja na avtocesti v nasprotno smer v nočnem času) in okoliščine na strani storilca (stopnja odgovornosti, priznanje prekrška, opisovanje morebitnih posledic, nekaznovanost in navedbe, da kot tujec ne pozna odseka ceste) ne utemeljujejo izreka opomina.
Dedni dogovor med dediči predstavlja le pogodbo, ki ne vpliva na pravice v razmerju do upnice. Če se je dedič priglasil k dedovanju po zapustnici in ga je sodišče razglasilo za dediča, odgovarja za zapustničine dolgove do višine vrednosti svojega dednega deleža. Zato je zmotno stališče, da nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dediča po pokojni dolžnici ni dopustno iz razloga, ker ta dedič glede na dedni dogovor ni postal zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, na katero se nanaša izvršilni naslov.
Dolžnik (zastavitelj) že pojmovno ob ustanovitvi maksimalne hipoteke oz. zastavne pravice ne more (pravno učinkovito) izreči soglasja z neposredno izvršljivostjo take (nedoločene) bodoče obveznosti, temveč lahko soglasje z neposredno izvršljivostjo izreče šele pozneje, ko iz poslovnega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko oz. zastavno pravico, nastane konkretna posamična obveznost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078356
ZPP člen 8.
dodatna dela – pooblaščenec pravne osebe – javno naročilo
Res J. K. kot pooblaščenec tožene stranke ni imel moči bolnišnicam prepovedati nastopanja v poslovnih razmerjih s tretjimi, vendar v tej pravdi obravnavani zadevi bolnišnice niso nastopale kot kupec v svojem imenu in za svoj račun, ampak so te le sodelovale pri javnem naročilu tožene stranke, kar je nedvoumno in izrecno navedeno v 8. točki pogodbe o javnem naročilu.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izključna pristojnost - povračilo škode
V obravnavanem primeru ugovora krajevne pristojnosti tožene stranke ni, saj ji tožba še niti vročena ni bila v odgovor. Izključne krajevne pristojnosti katerega od sodišč pa tudi ni.
Škoda, ki jo krije zavarovanje, se ugotavlja v primeru uničenja ali izginitve stvari po vrednosti zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšana za tržno vrednost rešenih ostankov zavarovane stvari, upoštevajoč stanje te stvari neposredno pred zavarovalnim primerom. Ker sta se pravdni stranki v zavarovalnih pogojih dogovorili za način ugotavljanja škode, je za višino škode odločilna tista vrednost, ki je izračunana na tako določen način.