Naslov

PROBLEMI Z IZVRŠITVIJO NEKE KAZENSKE SODBE V IZVRŠILNEM POSTOPKUIz vsakdanjika naše sodobne podjetniške prakse je na naslovuredništva prispel sklop vprašanj.Ustanovitelj in hkrati direktor družbe z omejeno odgovornostjo jestoril več kaznivih dejanj goljufije in bil obsojen na zaporno kazen.Z isto sodbo (Opomba: Podatkov o sodbi ne omenjam, da ostanespraševalec anonimen) je sodišče oškodovanemu podjetju prisodilocelotni premoženjskopravni zahtevek (Opomba: Postopek zauveljavljanje premoženjskopravnih zahtevkov ureja X. poglavje Zakonao kazenskem postopku (Ur.l. SFRJ, št. 26/86 - 3/90). Iz obrazložitvete pravnomočne kazenske sodbe izhaja, da ima obsojenec oziromanjegovo podjetje svoje dolžnike. Tisti, ki so dolgove v kazenskempostopku priznali, so zatrjevali, da za dobavljeno blago računov nisoprejeli. Oškodovano podjetje zastavlja naslednja vprašanja:1. Ali lahko oškodovano podjetje vloži predlog za izvršbo na denarnoterjatev dolžnika (91. - 103. člen ZIP), s katerim bo zahtevalo oddolžnikovih dolžnikov vsaj delno poravnavo svoje terjatve?2. Ali je v tem primeru pravnomočna kazenska sodba, ki dolžnikovedolžnike omenja v obrazložitvi, ustrezen izvršilni naslov za vložitevpredloga za izvršbo?3. Ali je za vložitev takega predloga za izvršbo pravna oviradejstvo, da je obsojenec trenutno na prestajanju zaporne kazni?"Spregled pravne osebnosti"Odgovori na zastavljena vprašanja so odvisni od odgovora navprašanje, ki se najprej pojavi pri branju predstavljenega problema.Kdo sploh je dolžnik oškodovanega podjetja: pravna oseba (podjetjeobsojenega) ali fizična oseba (obsojenec)?Tega odgovora kazenska sodba ne daje povsem nedvoumno. Iz sodbeizhaja, da ne loči med subjektiviteto obsojene fizične osebe inpravne osebe, katere lastnik je ta fizična oseba. Kazensko sodišče jev konkretnem primeru nepravilno spregledalo pravno osebnost (Opomba:Institut spregleda pravne osebnosti ureja 6. člen Zakona ogospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 30/93 - v nadaljevanju ZGD)gospodarske družbe (Opomba: Izraze podjetje in gospodarska družbauporabljam kot sinonima, ker gre za sodbo pred uveljavitvijo ZGD)(stranki pa se zaradi tega tudi nista pritožili). Pri tem sodba nimaugotovitve, da bi obsojenec podjetje izrabil, da bi sebi pridobilpremoženjsko korist. (Obsojenec je bil spoznan za krivega, ker je znamenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, spravil vzmoto delavce oškodovanega podjetja in jih zapeljal, da so mu v škodopremoženja tega podjetja izročili različno blago, s tem, da je kotlastnik, direktor in edini zaposleni v svojem podjetju navezalposlovne stike s (sedaj) oškodovanim podjetjem.) Po Zabelu govorimo ospregledu pravne osebnosti takrat, "kadar zakon, sodna ali upravnaodločba zanemari, zavestno prezre samostojno, z zakonom zagotovljenobit pravne osebe in prenese učinke nekega, prvotno na pravno osebonavezanega stanja na osebo ali na osebe, ki stoji(jo) za pravo osebo.Spregled pravne osebnosti pomeni, da se zanika ločenost med pravnoosebo in njenimi pripadniki." (Opomba: Zakon o gospodarskih družbah skomentarjem, GV, Ljubljana 1993, str. 37).Kako je prišlo do navedene nepravilnosti?Kazensko sodišče je poleg tega, da je obsodilo storilca kaznivegadejanja, prisodilo prizadetemu podjetju še celotni premoženjskopravnizahtevek, pri tem pa je plačilo tega naložilo obsojencu. Iz izreka,še jasneje pa iz razlogov, sodbe izhaja, da je bilo podjetjeoškodovano, ker je sklenilo vrsto prodajnih pogodb z obsojencem -vendar kot zakonitim zastopnikom pravne osebe, torej jih je skleniloz njegovim podjetjem. To podjetje pogodbenih obveznosti ni izpolnilo- kupnin za dobavljeno blago ni plačalo. Tako je torej na podlagiobrazložitve sodbe možno sklepati, da je le obsojenčevo podjetjeoškodovalo svojega poslovnega partnerja. Torej bi lahko sledilzaključek (ki pa zaradi protislovij v sodbi ni nujno pravilen), daje obsojenec s storjenim kaznivim dejanjem pridobil premoženjskokorist svojemu podjetju in ne sebi neposredno (Opomba: Podobnesituacije, ko se v praksi lastnika enači z njegovim podjetjem, jepred kratkim slikovito orisal M. Ilešič v uvodniku PP št. 2/94, str.1). Gre za situacijo, ki je posebej urejena v 87. členu KZ SFRJ(Opomba: Kazenski zakon SFRJ, Ur.l. SFRJ, št. 44/76 - 34/84) (Opomba:Omenjeni člen se glasi: "Če je storilec s kaznivim dejanjem pridobilpremoženjsko korist organizaciji združenega dela ali drugisamoupravni organizaciji ali skupnosti, se ta korist odvzame tejorganizaciji ali skupnosti.") Ureditev v tem členu je sicerzastarela, saj ni prilagojena novim gospodarskim razmeram, vendar izBeletovega (Opomba: Bavcon, Bele, Kobe, Šelih: Kazenski zakon SFRJugoslavije, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana 1984, str. 216) komentarjatega člena izhaja, da: "V teoriji in sodni praksi prevladuje mnenje,da se ta določba mora uporabiti na samo za samoupravno organizacijo,marveč za vsako organizacijo oziroma pravno osebo." Tako najbrž nibilo ovir, da se ne bi uporabila tudi za gospodarsko družbo, katerije obsojenec pridobil premoženjsko korist. Torej bi se mogel (moral)tudi premoženjskopravni zahtevek naložiti v plačilo temu podjetju -in ne obsojencu. Odločitev je posebej problematična, ker teoretičnogledano lahko oškodovano podjetje s tožbo še vedno zahteva odškodninoin (ali) eventualno izpolnitev pogodb od podjetja v lasti obsojenega.Kakorkoli že je s to sodbo, je bila potrebna nekoliko širša razlaganjene vsebine, da se na zastavljena vprašanja sploh lahko odgovori.Izvršilni naslovNaslednje vprašanje, ki pa ga je že nakazal bralec PP, je, ali jepravnomočna kazenska sodba ustrezen izvršilni naslov. Katere listineso lahko izvršilni naslov je določeno v 2. odstavku 16. člena ZIP(Opomba: Zakon o izvršilnem postopku, Ur.l. SFRJ, št. 20/78 - 20/90),ki se glasi:Izvršilni naslovi so:1. izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava;2. izvršljiva odločba v upravnem postopku, poravnava vupravnem postopku in izvršljiva odločba v postopku zaprekrške, če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti;3. druga odločba, za katero zakon odloča, da je izvršilninaslov.Obstoj izvršilnega naslova je ena od procesnih predpostavk zadovolitev izvršbe. Kot izhaja iz vprašanj, ima upnik v rokah samopravnomočno kazensko sodbo, ki je ena izmed vrste sodnih odločb (1.odstavek 17. člena ZIP). Tudi sodba te vrste je lahko izvršilninaslov za sodno izvršbo, vendar le tistih terjatev, ki izhajajo izizreka sodbe (torej ne morda tudi iz obrazložitve sodbe).Katere pa so terjatve, ki se izvršujejo po pravilih izvršilnegapostopka? Sodišče lahko v kazenski sodbi:- izreče denarno kazen,- odvzame premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem(84. - 87. člen KZ SFRJ),- prisodi oškodovancu premoženjskopravni zahtevek, če ga je tapodal (Postopek je urejen v 103. - 114. členu ZKP.),- odloči o stroških kazenskega postopka in- izreče lahko tudi denarno kazen zaradi kršitev reda indiscipline udeležencev v procesu.Kot je bilo že omenjeno, ima v konkretnem primeru prizadeto podjetjesodbo, s katero lahko uveljavlja izvršbo za prisojenipremoženjskopravni zahtevek - vendar samo od obsojenca. Ta sodba jetorej, formalno gledano, ustrezen izvršilni naslov za vložitevpredloga za izvršbo za izterjavo denarne terjatve zoper obsojenca.Okoliščina, da je obsojenec na prestajanju zaporne kazni, ni ovira zavložitev predloga za izvršbo.Izvršba na denarno terjatev dolžnikaTo je dejansko osrednja tema, ki se pojavlja v vseh zastavljenihvprašanjih. Izvršba na denarno terjatev dolžnika je eno izmedsredstev izvršbe za uveljavitev denarne terjatve. Sredstva izvršbe zauveljavitev (samo) denarne terjatve so sicer taksativno našteta v 27.členu ZIP. Odgovor je zdaj najbrž že jasen. Glede nato, da je dolžnikpo kazenski sodbi obsojenec, to je fizična oseba, upnik ne morepredlagati izvršbe na terjatve, ki jih ima dolžnikovo podjetje dokupcev blaga. Upnik namreč nima izvršilnega naslova proti gospodarskidružbi, katere lastnik je obsojenec. Omenjeno sredstvo izvršbe bolahko izbral šele, ko bo pridobil izvršilni naslov zoper gospodarskodružbo. Pri tem okoliščina, na katero osebej opozarja (da nekaterimkupcem blaga podjetje še ni izstavilo faktur), ni bistvena. Odločilnaje vsebina dogovora o plačilu tega blaga (1. odstavek 516. člena ZOR)(Opomba: Zakon o obligacijskih razmerjih, Ur.l. SFRJ, št. 29/78,39/85 in 57/89). Sledi, da mora podjetje najprej pridobiti izvršilninaslov za terjatve, ki jih ima do podjetja obsojenca, nato pa lahkoposkusi z izvršbo na denarno terjatev dolžnikov tega obsojenčevegapodjetja. (V praksi ta vrsta izvršbe ni prav zaživela. - Največkratse konča na samem začetku: sodišča neustrezno oblikovane predloge zaizvršbo na denarno terjatev dolžnika, po neuspelem pozivu na popravo,zavržejo.)