• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 20
  • >
  • >>
  • 81.
    37. srečanje mednarodnega združenja sodnikov
    PP 23/94 str.23
    VS032280
    1.1.1994
    Novak Janez in drugi
     
    SODSTVO
    sodniško društvo - mednarodno združenje sodnikov
  • 82.
    Združitev (fuzije) delniških in drugih gospodarskih družb
    Pravnik 10-12/94 str.353
    VS032311
    1.1.1994
    Kocbek Marijan
    ZGD člen 510 do 535.
    STATUSNO PRAVO
    delniška družba - združitev - pripojitev - spojitev - pripojitev družb z omejeno odgovornostjo delniški družbi - združitev delniške družbe z drugimi družbami - prenos premoženja
  • 83.
    O nezastavnih oblikah zavarovalnih pravic
    PP 25/94 str.4
    VS032295
    1.1.1994
    Juhart Miha
     
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    zavarovanje terjatev - prenos lastninske pravice v zavarovanje - odstop v zavarovanje - podaljšan pridržek lastninske pravice
  • 84.
    Neke napomene o posebnostima ugovora o gradnji broda u Pomorskomzakoniku
    Informator 4204-4205/94 str.13
    VS032229
    1.1.1994
    Grabovac Ivo
     
    POMORSKO PRAVO
    pogodba o izgradnji ladje po Pomorskem zakoniku R Hrvaške
  • 85.
    Spremembe v postopku o urejanju delovnih razmerij
    PP 24/94 str.8
    VS032331
    1.1.1994
    Žužek Ivan
    ZDR člen 2, 4, 4/2. ZSDU člen 1, 83-96, 110. ZZ člen 5. ZID člen 15, 15/1, 15/2, 15/3, 19, 19/1. ZRSin.
    DELOVNO PRAVO
    organi, ki odločajo o kolektivnih in individualnih pravicah iz delovnega razmerja - urejanje delovnih razmerij v času od vpisa organizacije v sodni register do konstituiranja organov - urejanje delovnih razmerij v organizacijah z manj kot 50 delavci - dvostopno odločanje - svet delavcev in urejanje delovnih razmerij - delavsko predstavništvo v javnih zavodih - reprezentativni sindikati v zavodu - nadzorstvo inšpekcije dela
  • 86.
    Civilnopravna družba (societas)
    Pravnik 7-9/94 str.281
    VS032303
    1.1.1994
    Prelič Saša
    ODZ paragraf 1175 - 1216.
    STATUSNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODZ
    družbena pogodba
  • 87.
    Javno trgovačko društvo
    Informator 4181-4182/94 str.23
    VS032223
    1.1.1994
    Skenderović Aleksandar
     
    STATUSNO PRAVO
    javna trgovska družba po Zakonu o trgovskih družbah R Hrvaške
  • 88.
    Nekatera vprašanja nove ureditve upravnega spora
    Javna uprava 3/94 str.285
    VS032415
    1.1.1994
    Jerovšek Tone
    ZUS.
    UPRAVNI SPOR
    splošno - sodno varstvo - postopek
  • 89.
    Ortakluk prema zakonu o obveznim odnosima
    Pravo u gospodarstvu 11-12/94 str.897
    VS032418
    1.1.1994
    Momčinović Hrvoje
    ODZ ZOR.
    POGODBENO PRAVO - ODZ
    družbena pogodba
  • 90.
    POBOT V IZVRŠBI - 8. TOČKA 50. ČLENA ZIPUgovor zoper sklep o izvršbi je dopusten iz razlogov, ki preprečujejoizvršbo, med drugim tudi, če je terjatev prenehala na podlagidejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, todav času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, izkaterega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala napodlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave (8. točka 50.člena ZIP, Zakon o izvršilnem postopku, Ur.l. SFRJ, št. 20/78 -20/90). Dejstva, ki naknadno povzročijo prenehanje terjatve, sonajpogosteje plačilo terjatve - redkeje pa nastopajo v praksiprimeri, ko gre za odpust dolga (344. - 347. člen ZOR, Zakon oobligacijskih razmerjih, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89), prenovitevali novacijo (348. - 352. člen ZOR), združitev ali konfuzijo (353.člen ZOR) in ostali. Ugovor zastaranja v izvršbi ne povzročiprenehanja same obveznosti, temveč preneha pravica zahtevatiizpolnitev. Tako zastarajo v desetih letih vse terjatve, ki so bileugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugegapristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugimpristojnim organom, kot tudi tiste, za katere zakon sicer določakrajši zastaralni rok (1. odstavek 379. člena ZOR).Tudi pobot je lahko dejstvo, ki naknadno povzroči prenehanjeterjatve, katere izvršitev zahteva upnik v izvršbi. Možnosti zaugovor prenehanja terjatve zaradi pobota morajo seveda nastati šele včasu po pravnomočnosti oziroma izvršljivosti izvršilnega naslova.Kdaj točno je to, je lahko še posebej sporno vprašanje.Kako je možno ugovarjati pobot v izvršbi?Na zastavljeno vprašanje sodna praksa ne daje enotnega odgovora, patudi komentatorji ZIP v glavnem le opozarjajo na različna stališča dotega vprašanja. Problem povzroča institut pobota sam, ker se pojavljav več oblikah in že zato ni možen enostaven odgovor. Predvsem jetreba upoštevati, da je pobot možno uveljavljati na dva načina:1. materialnopravno, to je izvenprocesno, do katerega lahko pridepred ali med postopkom in ga opravita stranki brez posredovanjasodišča, ter2. procesno, ki se uveljavlja samo med postopkom in ga ugotovisodišče z značilnim tričlenskim izrekom v sodbi (3. odstavek 338. čl.ZPP).Večina objavljenih stališč ne daje odgovora na vprašanje, ki senajprej zastavi, to je, na kakšen način se pobot v izvršbiuveljavlja. Tako npr. se pogosto omenja stališče, da je medizvršilnim postopkom pobot mogoč le, če sta obe terjatvi ugotovljeniz izvršilnim naslovom (Opomba: Sodba Vrhovnega gospodarskega sodišča,Sl 1014/73 z dne 13.11.1973, Informator 1974, št. 2047 z dne23.1.1974; omenja jo tudi L. Ude: Predpisi o izvršilnem postopku spojasnili, DDU Univerzum, Ljubljana 1979, str. 72. Enako stališče jezavzeto tudi v sklepu Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote vLjubljani, opr.št. I Ig 120/94-12 z dne 1.4.1994 (neobjavljen). S tempa se ni možno povsem strinjati. Dolžnik v izvršilnem postopku nimaugovora pobota, temveč zgolj ugovor, da je terjatev (že) prenehalazaradi pobota. Dolžnik ne more uveljavljati pobota procesno, ampaksamo izvenprocesno. Izvršilnemu sodišču mora posredovati podatke oprenehanju terjatve zaradi pobota, do katerega je prišlo brezposredovanja sodišča. Dolžnik bi torej lahko ugovarjal prenehanjeupnikove terjatve zaradi pobota le v primerih,- če bi se z upnikom o pobotu dogovoril (pactum de compensando) ali- če bi zatrjeval (in dokazoval), da je terjatev upnika prenehalazaradi izjave o pobotu, ki naj bi jo upniku posredoval že v času ponastanku izvršilnega naslova (prim. 1. odstavek 337. člena ZOR) inpredno je ta vložil predlog za izvršbo.In zakaj v izvršbi ni možen procesni način pobota?Predvsem dolžnik lahko ugovarja, da je upnikova terjatev prenehalazaradi pobota. Pobot je namreč povsem enakovreden način prenehanjaobveznosti, kot je to sicer običajna izpolnitev. In o prenehanjuobveznosti (na katerikoli veljaven način) govori 8. točka 50. členaZIP.Povsem druga situacija pa nastopi, če dolžnik šele v izvršilnempostopku uveljavlja procesni ugovor pobota. Tak ugovor pa v izvršbini dopusten (razen morda v primeru, če bi se upnik z njim strinjal inpredlog za izvršbo delno ali v celoti umaknil na podlagi 1. odstavka37. člena ZIP. Pri tem pa sploh ne bi bilo nujno, da bi dolžnik zasvojo terjatev imel prav izvršilni naslov). Glavni razlog za takostališče so določila ZPP o pobotu, ki zapirajo možnost, da bi jih vizvršilnem postopku smiselno uporabili v skladu z določilom 14. členaZIP. Tako določilo 3. odstavka 352. člena ZPP časovno omejuje možnostpobotnega ugovora le do konca glavne obravnave. Ugovor pobota vprocesu torej ni možen več niti na drugi stopnji - (tožena) strankane more uveljavljati ugovora pobota, ki ga ni uveljavljala predsodiščem prve stopnje niti na obravnavi pred sodiščem druge stopnje(5. odstavek 363. člena ZPP) - zato tem manj v naslednji fazi, to jev izvršbi. In to tudi v primeru, če ima dolžnik za svojo terjatev(celo) izvršilni naslov (Opomba: Tako stališče je zavzelo Višjesodišče v Ljubljani s sklepom Cpg 721/94 z dne 2.6.1994 ob reševanjupritožbe zoper že omenjeni sklep TS Lj. (tudi neobjavljen)đNajbrž se bo komu pojavil pomislek, da gre za togo, neelastičnostališče. Vendar stališče ustreza načelu hitrosti in učinkovitostiizvršilnega postopka; res pa je, da ne prispeva k hitremu utripuposlovnega življenja, ko bi se lahko z enim aktom opravila izpolnitevveč obveznosti. Prav v tem času, ko se pripravlja nova procesnazakonodaja imamo vse možnosti, da poiščemo ustreznejše rešitve in jihvnesemo v oba zakona, to je v ZPP in ZIP. Vendar za kakšne posebnenovosti na to temo (in tudi sicer problematično ureditev 8. točke 50.člena ZIP) na posvetovanju z naslovom Razvoj civilne zakonodaje(organiziranem ob dnevu Pravne fakultete 13. - 15. aprila letos),kjer so bili predstavljeni osnutki novih zakonov, nismo slišali. P.S. Saj vem. Že drugič "sitnarim" (glej PP 12/94) za bolj vsebinskespremembe in dopolnitve ZIP, ker menim, da ne bi smeli zamuditienkratne priložnosti, ki se nam ponuja s prehodom na našo prvoslovensko zakonodajo. Najbrž so poti, da se še izognemo neracionalnimpritiskom za hitenje, s katerimi se opravičujejo sedanji popravkiZIP, ki so pretežno "kozmetične" narave đ?
    PP 13/94 str.8
    VS032535
    1.1.1994
    Šorli Nevenka
    ZIP člen 50, 50-8.
    IZVRŠILNO PRAVO
    pobot v izvršbi
  • 91.
    Funkcionalno zemljišče stanovanjske hišeVprašanje:Ali se v večstanovanjski hiši dvorišče šteje kot funkcionalnozemljišče oziroma kako urediti vprašanje zemljišča, če je dvoriščenamenjeno dvema večstanovanjskima hišama?Odgovor:Pojem funkcionalnega zemljišča stanovanjske hiše opredeljuje določba9. čl. stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91-I) tako, da se kotfunkcionalno zemljišče stanovanjske hiše šteje tisto zemljišče, ki jeneposredno namenjeno njeni redni rabi in brez katerega ne morefunkcionirati (dostopne poti, dovozi, parkirni prostori itd.). Istadoločba definira tudi skupno funkcionalno zemljišče, ki je namenjenorabi večjim stanovanjskim hišam neposredno ali posredno.Lastniki stanovanjske hiše so hkrati solastniki funkcionalnegazemljišča, kar izhaja iz določbe 15. čl. v zvezi s 13. in 14. čl.navedenega zakona. Vprašanje rabe funkcionalnega zemljišča ali njenespremembe naj bi solastniki uredili s pisno pogodbo. Če se ne morejodogovoriti oziroma do pogodbe ne pride, potem mora v sporu odločitiisodišče v nepravdnem postopku. Sprememba solastniških deležev, načinuporabe oziroma upravljanja je predmet pogodbe med solastnikistanovanjske hiše, oziroma če gre za skupno funkcionalno zemljišče,med solastniki stanovanj v vseh stanovanjskih hišah, ki uporabljajoskupno funkcionalno zemljišče.
    PP 3-4/94 str.31
    VS032466
    1.1.1994
    Žužek Ivan
    SZ člen 9, 13, 14, 15.
    STANOVANJSKO PRAVO
    funkcionalno zemljišče - pojem pravice
  • 92.
    Usklajevanje podjetij z družbenim kapitalom in delniških družb z ZGD
    GV 21/94 str.81
    VS032561
    1.1.1994
    Kocbek Marijan
    ZGD člen 172, 179, 189, 191, 219, 243, 297, 309 - 341, 580, 581, 582.
    STATUSNO PRAVO
    usklajevanje podjetij z družbenim kapitalom z ZGD in ZLPP - preoblikovanje delniške družbe - povečanje osnovnega kapitala - uskladitev ustanovitvenih aktov - statut - uskladitev organov družbe - uskladitev delnic - pravna razmerja med družbo in delničarji - glasovalna pravica - uskladitev nominalnega zneska delnic in vrste delnic - umik lastnih delnic
  • 93.
    Obvezno zavarovanje v prometuZavarovanje pred nesrečo in pred odgovornostjo
    PP 24/94 str.2
    VS032286
    1.1.1994
    Ivanjko Šime
    ZOZP člen 1, 8, 19.
    ZAVAROVALNO PRAVO
    obvezna zavarovanja - novosti zakona o obveznih zavarovanjih - valorizacija zavarovalnih vsot - škodni sklad - zavarovalni biro
  • 94.
    Katera zavarovalna vsota (limit) velja? Po odloku v času škodnega dogodka ali po odloku ob odmeri odškodnine oziroma sojenju
    PP 1/94 str.10
    VS032471
    1.1.1994
    Ristin Gordana
    ZTSPOZ člen 90, 93.
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    obvezno zavarovanje - zavarovanje avtoodgovornosti - limit - zavarovalna vsota - višina - zadostnost zavarovalne vsote
  • 95.
    Pregradnja tavana u stan i stjecanje prava vlasništva
    Pravo u gospodarstvu 11-12/94 str.1125
    VS032428
    1.1.1994
    Šumanović Miroslav
    ZTLR člen 24 - 26.
    STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    lastninska pravica - pridobitev - na skupnem delu stavbe - preureditev podstrešja v stanovanje
  • 96.
    Stečajni postopekPravni položaj upnikov, katerih terjatev so oživele zaradi uspešnegaizpodbijanja pravnih dejanj v stečaju
    PP 8/94 str.10
    VS032506
    1.1.1994
    Djordjević Miodrag
    ZPPSL (1993) člen 125-130, 131, 137.
    STEČAJNO PRAVO
    pravne posledice stečajnega postopka - izpodbijanje pravnih dejanj - oživela protiterjatev nasprotnikov izpodbijanja - pravna narava - izločitvene pravice - obligacijsko upravičenje - pogojna terjatev z odložnim pogojem
  • 97.
    Pravo nazadkupnje kao insrument osiguranja potraživanja
    Informator 4201/94 str.18
    VS032193
    1.1.1994
    Kačer Hrvoje
    Zakon o zemljiških knjigah paragraf 9. ZOR člen 540, 541.
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    prodaja - pravica odkupa - pojem - učinki
  • 98.
    Zakon o prijevozu u medjunarodnom cestovnom prometu i medjunarodniugovori
    Informator 4178/94 str.5
    VS032232
    1.1.1994
    Šteiglec Jasenka
     
    TRANSPORTNO PRAVO
    mednarodni cestni prevoz - prevoz potnikov - prevoz stvari - mednarodne pogodbe
  • 99.
    Neveljavnost sklepov skupščine delniške družbe - ničnost inizpodbojnost
    GV 44/94 str.83
    VS032251
    1.1.1994
    Marijan Kocbek
    ZGD člen 359, 362, 363, 367, 364, 366, 365, 368, 369, 370.
    STATUSNO PRAVO
    delniška družba - ničnost - uveljavljanje ničnosti - postopek - izpodbojnost - razlogi - upravičenci - roki - postopek
  • 100.
    Ničnost pravnih poslovAli so nični vsi pravni posli, tudi tisti, ki so bili sklenjeni žepred uveljavitvijjo ZDen (7.12.1991), ali so nični samo pravni posli,ki so bili sklenjeni po 7.12.1991?Glede odgovora na zastavljeno vprašanje strokovna javnost ni povsemenotna. Odgovor bo večinoma odvisen od narave pravnega posla. Oničnosti pravnega posla praviloma odloča sodišče in izjemoma upravniorgan, ki vodi denacionalizacijski postopek.Nekateri pravni posli so nični, čeprav so sklenjeni že preduveljavitvijo ZDen. To so zlasti tisti pravni posli, ki se nanašajona promet z nepremičninami, določenimi v 1. in 2. čl. zakona oprepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini inprepovedi prometa znepremičninami v družbeni lastnini (Ur.l. RS, št. 26/90 in 43/90).Glede na določbo 1. odst. 88. čl. ZDen je povsem jasno, da nidopustno nobeno razpolaganje s tistimi nepremičninami, glede katerihobstaja dolžnost vrnitve. Pri tem gre poudariti, da se nekaterenepremičnine oz. premoženje že po samem zakonu (32. in 87. čl.) nevrača upravičencem in so v teh primerih pravni posli dopustni, takopred uveljavitvijo kot po uveljavitvi ZDen.Po našem mnenju je prepovedan pravni promet in razpolaganje spremoženjem, s katerim se poslabšuje položaj upravičenca v postopkudenacionalzacije, vendar ta prepoved velja od uveljavitve ZDen, razenče ni z drugim predpisom prepovedano razpolaganje tudi preduveljavitvijo ZDen, kot je to povedano v prejšnjem odstavku. Oduveljavitve ZDen je prepovedano oddajanje stvari v najem ali zakup(najemne in zakupne pogodbe), razen če ne gre za redno upravljanje sstvarjo.Od dneva, ko je upravičeni vlagatelj vložil zahtevo zadenacionalizacijo določenega premoženja, pa je razpolaganje spremoženjem, ki je predmet denacionalizacije, absolutno prepovedanoin so vsi pravni posli, ki se nanašajo na to premoženje, nični.Pri navedenih vprašnjih je treba opozoriti tudi na določbe zakona olastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju ZLPP). Po temzakonu so namreč upravičeni vlagatelji morali do 7.6.1993 vložitipredlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi lastninskegapreoblikovanja podjetij. Če upravičeni vlagatelj tega ni storil, sepodjetje lahko lastninsko preoblikuje ne glede na določbo 1. in 3.odst. 88. čl. ZDen. Navedeno pomeni, da ne obstaja več vračljivopremoženje, ki se sicer nahaja med sredstvi (podjetja) zavezanca.Torej je pravni posel veljaven, podjetje se lahko lastnini itd. Vtakih primerih bo upravičenec uveljavljal le odškodnino v vrednostnihpapirjih ali v gotovini, odvisno od zavezanca za vrnitevpodržavljenega premoženja.Glede na navedneo torej ne bi mogli reči, da so vsi pravni poslinični, čeprav se nanašajo na stvari, ki so predmet denacionalizacije,in sicer ne glede na to, ali so sklenjeni pred uveljavitvijo ali pouveljavitvi ZDen.
    PP 5/94 str.9
    VS032451
    1.1.1994
    Todorović Nikola
    ZDEN člen 88, 88/1, 88/3.
    DENACIONALIZACIJA
    prepoved razpolaganja s premoženjem - ničnost pravnih poslov
  • <<
  • <
  • 5
  • od 20
  • >
  • >>