Naslov

POBOT V IZVRŠBI - 8. TOČKA 50. ČLENA ZIPUgovor zoper sklep o izvršbi je dopusten iz razlogov, ki preprečujejoizvršbo, med drugim tudi, če je terjatev prenehala na podlagidejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, todav času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, izkaterega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala napodlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave (8. točka 50.člena ZIP, Zakon o izvršilnem postopku, Ur.l. SFRJ, št. 20/78 -20/90). Dejstva, ki naknadno povzročijo prenehanje terjatve, sonajpogosteje plačilo terjatve - redkeje pa nastopajo v praksiprimeri, ko gre za odpust dolga (344. - 347. člen ZOR, Zakon oobligacijskih razmerjih, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89), prenovitevali novacijo (348. - 352. člen ZOR), združitev ali konfuzijo (353.člen ZOR) in ostali. Ugovor zastaranja v izvršbi ne povzročiprenehanja same obveznosti, temveč preneha pravica zahtevatiizpolnitev. Tako zastarajo v desetih letih vse terjatve, ki so bileugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugegapristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugimpristojnim organom, kot tudi tiste, za katere zakon sicer določakrajši zastaralni rok (1. odstavek 379. člena ZOR).Tudi pobot je lahko dejstvo, ki naknadno povzroči prenehanjeterjatve, katere izvršitev zahteva upnik v izvršbi. Možnosti zaugovor prenehanja terjatve zaradi pobota morajo seveda nastati šele včasu po pravnomočnosti oziroma izvršljivosti izvršilnega naslova.Kdaj točno je to, je lahko še posebej sporno vprašanje.Kako je možno ugovarjati pobot v izvršbi?Na zastavljeno vprašanje sodna praksa ne daje enotnega odgovora, patudi komentatorji ZIP v glavnem le opozarjajo na različna stališča dotega vprašanja. Problem povzroča institut pobota sam, ker se pojavljav več oblikah in že zato ni možen enostaven odgovor. Predvsem jetreba upoštevati, da je pobot možno uveljavljati na dva načina:1. materialnopravno, to je izvenprocesno, do katerega lahko pridepred ali med postopkom in ga opravita stranki brez posredovanjasodišča, ter2. procesno, ki se uveljavlja samo med postopkom in ga ugotovisodišče z značilnim tričlenskim izrekom v sodbi (3. odstavek 338. čl.ZPP).Večina objavljenih stališč ne daje odgovora na vprašanje, ki senajprej zastavi, to je, na kakšen način se pobot v izvršbiuveljavlja. Tako npr. se pogosto omenja stališče, da je medizvršilnim postopkom pobot mogoč le, če sta obe terjatvi ugotovljeniz izvršilnim naslovom (Opomba: Sodba Vrhovnega gospodarskega sodišča,Sl 1014/73 z dne 13.11.1973, Informator 1974, št. 2047 z dne23.1.1974; omenja jo tudi L. Ude: Predpisi o izvršilnem postopku spojasnili, DDU Univerzum, Ljubljana 1979, str. 72. Enako stališče jezavzeto tudi v sklepu Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote vLjubljani, opr.št. I Ig 120/94-12 z dne 1.4.1994 (neobjavljen). S tempa se ni možno povsem strinjati. Dolžnik v izvršilnem postopku nimaugovora pobota, temveč zgolj ugovor, da je terjatev (že) prenehalazaradi pobota. Dolžnik ne more uveljavljati pobota procesno, ampaksamo izvenprocesno. Izvršilnemu sodišču mora posredovati podatke oprenehanju terjatve zaradi pobota, do katerega je prišlo brezposredovanja sodišča. Dolžnik bi torej lahko ugovarjal prenehanjeupnikove terjatve zaradi pobota le v primerih,- če bi se z upnikom o pobotu dogovoril (pactum de compensando) ali- če bi zatrjeval (in dokazoval), da je terjatev upnika prenehalazaradi izjave o pobotu, ki naj bi jo upniku posredoval že v času ponastanku izvršilnega naslova (prim. 1. odstavek 337. člena ZOR) inpredno je ta vložil predlog za izvršbo.In zakaj v izvršbi ni možen procesni način pobota?Predvsem dolžnik lahko ugovarja, da je upnikova terjatev prenehalazaradi pobota. Pobot je namreč povsem enakovreden način prenehanjaobveznosti, kot je to sicer običajna izpolnitev. In o prenehanjuobveznosti (na katerikoli veljaven način) govori 8. točka 50. členaZIP.Povsem druga situacija pa nastopi, če dolžnik šele v izvršilnempostopku uveljavlja procesni ugovor pobota. Tak ugovor pa v izvršbini dopusten (razen morda v primeru, če bi se upnik z njim strinjal inpredlog za izvršbo delno ali v celoti umaknil na podlagi 1. odstavka37. člena ZIP. Pri tem pa sploh ne bi bilo nujno, da bi dolžnik zasvojo terjatev imel prav izvršilni naslov). Glavni razlog za takostališče so določila ZPP o pobotu, ki zapirajo možnost, da bi jih vizvršilnem postopku smiselno uporabili v skladu z določilom 14. členaZIP. Tako določilo 3. odstavka 352. člena ZPP časovno omejuje možnostpobotnega ugovora le do konca glavne obravnave. Ugovor pobota vprocesu torej ni možen več niti na drugi stopnji - (tožena) strankane more uveljavljati ugovora pobota, ki ga ni uveljavljala predsodiščem prve stopnje niti na obravnavi pred sodiščem druge stopnje(5. odstavek 363. člena ZPP) - zato tem manj v naslednji fazi, to jev izvršbi. In to tudi v primeru, če ima dolžnik za svojo terjatev(celo) izvršilni naslov (Opomba: Tako stališče je zavzelo Višjesodišče v Ljubljani s sklepom Cpg 721/94 z dne 2.6.1994 ob reševanjupritožbe zoper že omenjeni sklep TS Lj. (tudi neobjavljen)đNajbrž se bo komu pojavil pomislek, da gre za togo, neelastičnostališče. Vendar stališče ustreza načelu hitrosti in učinkovitostiizvršilnega postopka; res pa je, da ne prispeva k hitremu utripuposlovnega življenja, ko bi se lahko z enim aktom opravila izpolnitevveč obveznosti. Prav v tem času, ko se pripravlja nova procesnazakonodaja imamo vse možnosti, da poiščemo ustreznejše rešitve in jihvnesemo v oba zakona, to je v ZPP in ZIP. Vendar za kakšne posebnenovosti na to temo (in tudi sicer problematično ureditev 8. točke 50.člena ZIP) na posvetovanju z naslovom Razvoj civilne zakonodaje(organiziranem ob dnevu Pravne fakultete 13. - 15. aprila letos),kjer so bili predstavljeni osnutki novih zakonov, nismo slišali. P.S. Saj vem. Že drugič "sitnarim" (glej PP 12/94) za bolj vsebinskespremembe in dopolnitve ZIP, ker menim, da ne bi smeli zamuditienkratne priložnosti, ki se nam ponuja s prehodom na našo prvoslovensko zakonodajo. Najbrž so poti, da se še izognemo neracionalnimpritiskom za hitenje, s katerimi se opravičujejo sedanji popravkiZIP, ki so pretežno "kozmetične" narave đ?