Št.

181.

Naslov

Zakon o trgu vrednostnih papirjevTrdna pravila zoper 'naše navade...'

Objava

PP 3-4/94 str.14

Oznaka

VS032463

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Belič Damjan

Pravna podlaga

Zakon o trgu vrednostnih papirjev.

Področje

PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Institut

vrednostni papirji - trg - agencija - borza - postopek javne ponudbe

Št.

183.

Naslov

Prvi slovenski zakon o kazenskem postopku

Objava

Pravosodni bilten (PB) št. 4-5/95, str.13

Oznaka

VS032306

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Grgič Tomo

Pravna podlaga

ZKP.

Področje

KAZENSKO PROCESNO PRAVO

Institut

kazenski postopek - nacionalna zakonodaja

Št.

185.

Naslov

Raspolaganje udjelom u trgovačkom društvu

Objava

Informator 4216-4217/94 str.9

Oznaka

VS032326

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Porobija Boris

Pravna podlaga

Zakon o trgovskih družbah R Hrvaška.

Področje

STATUSNO PRAVO

Institut

razpolaganje z deležem v trgovski družbi - delež v trgovski družbi kot objekt v pravnem prometu - pridobitev deleža - tradicijsko načelo - zakonske in pogodbene omejitve prenosa deleža - nasledstvo deleža

Št.

187.

Naslov

Trgovački registar po Zakonu o trgovačkim društvima

Objava

Informator 4195/94 str.9

Oznaka

VS032219

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Gverić Ante

Pravna podlaga

Področje

SODNI REGISTER

Institut

trgovinski register po zakonu o trgovskih družbah R Hrvaške

Št.

189.

Naslov

Razlike med pogodbo o zaposlitvi in sorodnimi pogodbami

Objava

Pravnik 10-12/94 str.369

Oznaka

VS032312

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Mežnar Drago

Pravna podlaga

ZTPDR člen 6. ZDR člen 107, 108, 109, 109, 110. ZOR člen 70, 70/1, 73, 600.

Področje

DELOVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO

Institut

pogodba o delu - pogodba o zastopanju - posredovanje - pogodba o zaposlitvi - mandatna pogodba - pooblastilna pogodba - družbeniška pogodba - pogodba o poslovodstvu

Št.

191.

Naslov

ODLOG IZVRŠBE NA PREDLOG DOLŽNIKA PO 1. TOČKI 1. ODSTAVKA 63. ČLENAZIP (Opomba: Zakon o izvršilnem postopku, Ur.l. SFRJ, št. 20/78 -20/90)Postopek izvršbe se praviloma uvede na predlog upnika in samoizjemoma po uradni dolžnosti, kadar to izrecno določa zakon (1. in 2.odstavek 2. člena ZIP). Potem ko sodišče dovoli izvršbo, vodi naprejpostopek po uradni dolžnosti, dokler upnik ni poplačan oziroma doklerse izvršba iz katerega koli razloga ne ustavi. V izvršilnem postopkuse ne uporabljajo določbe o mirovanju postopka. Tudi če nobena odstrank ne pride na narok, sodišče nadaljuje s postopkom (glej 5.odstavek 26. člena ZIP). Vendar pa lahko pride do zastoja tudi vizvršilnem postopku. Zastoj dosežemo z uporabo institutov odlogaizvršbe (63. - 67. člen ZIP) in prekinitve postopka (31. člen ZIP).Stranke in celo tretji lahko vplivajo na potek izvršilnega postopkatako, da predlagajo odlog izvršbe. Sodišče samo pa ne more brezustreznega predloga odložiti izvršbe, razen če so podani razlogi, kipo zakonu pripeljejo do odloga (npr. 2. odstavek 177. člena ZIP).(Jasno je, da pri delu sodišč prihaja tudi do dejanskih zastojev zizvršbo, čeprav niso izpolnjene predpostavke za odlog, kar pa ne sodiv obravnavano temo.) Odlog izvršbe je torej izjema v izvršilnempostopku, za katerega je značilno, da sta še posebej poudarjenanačelo sodnega vodenja postopka ter načelo ekonomičnosti, hitrosti invrstnega reda postopanja (10. člen ZIP).Odlog izvršbe je podoben prekinitvi postopka, nekateri pa gaprimerjajo tudi z mirovanjem postopka. Vsi ti procesni institutinamreč povzročijo zastoj postopka in preprečujejo nadaljnja procesnadejanja. Učinki odloga izvršbe so enaki učinkom prekinitve postopkapa zakonu o pravdnem postopku. ZIP je zelo skromen v določbah oučinkih odloga, obširneje se ukvarja le s predpostavkami za odlog ins trajanjem odloga. V času odloga izvršbe:- pride do prekinitve teka zakonskih in sodnih rokov;- sodišče ne sme opravljati nadaljnjih izvršilnih dejanj;- procesna dejanja ene stranke nimajo učinka proti nasprotnistranki.Vse te posledice nastopijo potem, ko postane sklep o odlogu izvršbepravnomočen. Izjema je določena v 4. odstavku 66. člena ZIP, kidopušča sodišču, da opravi do pravnomočnosti sklepa o predlogu zaodlog le tista izvršilna dejanja, ki nimajo za posledico, da bi odlogizvršbe izgubil svoj smisel.Sodišče lahko odloži izvršbo popolnoma ali deloma, odvisno od tega,kako je sestavljen predlog za odlog izvršbe. Najbrž pa ni ovir, dasodišče predlogu za odlog izvršbe samo delno ugodi, če oceni, dapredloga za odlog ne more v celoti sprejeti. V tistem delu, v kateremizvršba ni odložena, jo je treba izvesti brez zastojev.Če sodišče ugodi predlogu za odlog izvršbe, mora navesti čas, zakaterega se izvršba odlaga (66. člen ZIP). Postopek izvršbe panadaljuje po uradni dolžnosti, ko izteče čas, za katerega je bilaodložena (67. člen ZIP).Odločanje o predlogu dolžnika za odlog izvršbe.Zakon ne določa podrobneje postopka za odločanje o predlogu za odlogizvršbe. Zato je od ocene sodišča odvisno, ali bo predlog dolžnikavročilo upniku in mu naložilo, da v primerno kratkem roku nanjodgovori, ali pa bo določilo narok. O predlogu za odlog izvršbe palahko odloči, ne da bi ga sploh vročilo upniku in (ali) opravilonarok. V takem primeru sodišče presoja zgolj na podlagi podatkovspisa in pismenih dokazov, na katere se je dolžnik skliceval vpredlogu. Ko sodišče odloča o predlogu za odlog, ki ga je daldolžnik, mora upoštevati interese obeh strank. Ni namreč možno mimointeresa upnika, da čim prej izterja, kar mu gre po izvršilnemnaslovu in da kasneje zaradi odloga, z izterjavo nima zapletov intežav. Sodišče zato ne bi smelo ugoditi predlogu dolžnika za odlogizvršbe v primeru, če bi kazalo, da bo upnik z odlogom pretrpelznatnejšo škodo in če bi mu s tem nastala nevarnost za realizacijoterjatve. V takem primeru lahko sodišče odloži izvršbo s tem, da kotpogoj naloži dolžniku, da položi varščino (kot to dopušča 3. odstavek63. člena ZIP) - in to v približni vrednosti, za katero bi upnikulahko nastala škoda - torej tudi do višine upnikove terjatve.Navedeno kaže, da je smotrno pridobiti mnenje upnika o predlogudolžnika za odlog izvršbe v primeru, če so sicer podani pogoji zaodlog izvršbe na strani dolžnika.Primeri, ko ima dolžnik možnost zahtevati odlog izvršbe, v ZIP nisotaksativno našteti. Poleg devetih primerov, ki jih zajema 1. odstavek63. člena ZIP, vsebuje 2. odstavek še vse druge primere, ko so zaodlog podani posebno upravičeni razlogi. Tudi pri teh mora dolžnikizkazati za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Odlogizvršbe se pogosto zahteva zaradi tega, ker je dolžnik (lahko pa tudidržavni tožilec) proti izvršilnemu naslovu vložil izredno pravnosredstvo. Po določilu 1. točke 1. odstavka 63. člena ZIP sodiščeodloži na predlog dolžnika popolnoma ali deloma izvršbo:- če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšoškodo, in- če je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba,vloženo izredno pravno sredstvo.Torej sta za odlog izvršbe v takem primeru potrebna hkrati dva pogoja- vloženo izredno pravno sredstvo in izkazana možnost nastankaznatnejše škode. Dokaj jasna določba je doslej zahtevala že vrstopojasnjevanj in jo zato povzema večina objavljenih stališč sodneprakse (Opomba: Tako npr. tudi v Poročilu o sodni praksi VSS 3/79,str. 31), ki se nanašajo na odlog izvršbe.V zvezi s tem se v sodni praksi (in zato tudi v teoriji) pojavljataše dva sklopa med seboj sicer povezanih vprašanj. Odgovori nanju paso marsikdaj nasprotujoči, kot npr. v izvršilni zadevi, ki jo je predkratkim obravnavalo Višje sodišče v Ljubljani (Opomba: SklepTemeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr.št. Ig120/94-12 z dne 1.3.1994 v zvezi s sklepom Višjega sodišča vLjubljani opr.št. Cpg 721/94 z dne 2.6.1994). Prvo vprašanje, ki seje v tem primeru zastavilo, se nanaša na pojem "znatnejša škoda", indrugo ali sme (mora) izvršilno sodišče ocenjevati utemeljenostvloženega izrednega pravnega sredstva."Znatnejša škoda"Zakon ne določa, kaj pomeni izraz znatnejša škoda, ker je to pravnistandard, ki mu mora dati vsebino sodišče s svojo oceno. Definiratijo je potrebno v vsakem konkretnem primeru in oceniti:- kakšna in kolikšna škoda bi nastala dolžniku, če bi sepokazalo, da izvedba izvršbe ni (bila) utemeljena,- ali obstojijo možnosti za učinkovito restitucijo,- kakšno je premoženjsko stanje dolžnika na eni strani in- za kakšno vrsto in višino terjatve, ki se izterjuje, gre nadrugi strani.Sodišče mora na podlagi vseh okoliščin posameznega primeraugotavljati v vsakem primeru posebej obstoj te predpostavke. Podškodo je seveda treba razumeti ne le premoženjsko ampak tudinepremoženjsko škodo. Od konkretnega primera je odvisno, ali bodolžnik z izvršbo res utrpel znatnejšo škodo - zato mora dolžnikizkazati verjetnost nastale škode s tem, da predloži ustrezne dokaze.Pri tem ni treba, da bi dolžnik z morebitno zavrnitvijo predloga zaodlog izvršbe pretrpel nenadomestljivo oz. težko nadomestljivo škodo.V sodni praksi se omenja stališče (Opomba: Stališče je citirano vdelu I. Crnić in V. Grubić: Izvršni postupak u praksi, Informator,Zagreb 1993, str. 98, tč. 7), da naj bi znatnejšo škodo po 63. členuZIP pomenil večji znesek in obstoj okoliščin, ki kažejo, da dolžnikverjetno ne bi mogel dobiti vrnjenega izplačanega zneska. Glededokaza o nastopu znatnejše škode, zadostuje stopnja verjetnosti.V že omenjeni izvršilni zadevi je dolžnik med drugim zatrjeval, danaj bi mu znatnejša škoda nastajala že s tem, ker je SDK - po prejemuobvestila sodišča o predlogu za odlog - prenesla sredstva zdolžnikovega žiro računa na prehodni račun in s tem povzročilablokado dolžnikovega žiro računa. Dolžnik zato ni mogel več poslovatiin mu je začela nastajati škoda.Sodišče te vrste škode ni štelo za škodo, pred katero zakon varujedolžnika, čeprav ni dvomilo, da dolžniku zaradi blokade žiro računadejansko nastaja že celo nenadomestljiva škoda. Menilo je, da bidolžnik moral na obstoj obveznosti iz pravnomočnega izvršilneganaslova računati in jo upoštevati tako kot vse ostale obveznosti, zakatere pravi, da jih zaradi blokade ne more izpolniti. Obveznost izizvršilnega naslova je bila dolžniku znana dalj časa, saj do izvršbemine običajno več časa, kot znaša paricijski rok. V tem času bi moralposkrbeti za finančna sredstva, da bi se izognil kasnejši blokadižiro računa. Torej ni vzrok za nastanek škode v tem, da ne morerazpolagati s sredstvi, ki jih začasno zadržuje SDK, temveč dejstvo,da očitno nima dovolj denarja za poravnavo vseh svojih obveznosti.Slabo finančno stanje dolžnika, ki mu zaradi predlagane izvršbe grozifinančni polom, torej ni samo zase razlog, ki bi utemeljevalznatnejšo škodo. Je kvečjemu opozorilni znak za upnika, da jerealizacija njegove terjatve v nevarnosti.Končno bi lahko sodišče odločilo na podlagi 3. odstavka 63. členaZIP, da se izvršba odloži pod pogojem, če dolžnik položi varščino venakem znesku, kot je upnikova terjatev. Vendar tega pogoja torej,očitno, dolžnik finančno tudi ne bi zmogel. Dolžnik bi moral hkrati ssvojim slabim finančnim stanjem izkazati še nevarnost, da ne bo mogelizterjati spornega zneska od upnika, za primer, da bi z izrednimpravnim sredstvom uspel. Te nevarnosti pa ni izkazal.Ocena utemeljenosti izrednega pravnega sredstvaVendar pa je sodišče vseeno odložilo izvršbo, potem ko je ugotovilo,da je dolžnik vložil izredno pravno sredstvo. Pri ugotavljanjuverjetnosti, ali bo dolžnik pretrpel z izvršbo znatnejšo škodo, se jespustilo v obravnavanje zakonitosti oziroma pravilnost izvršilneganaslova. Ugotovilo je, da obstoje možnosti, da dolžnik z revizijouspe, da je torej izkazana verjetnost nastanka škode, in izvršboodložilo.Sodišče druge stopnje pa je sprejelo stališče iz pritožbe upnika, kije menil, da je sodišče odločalo preko okvirov svoje pristojnosti,saj je odločalo o veljavnosti izvršilnega naslova, namreč sodbsodišča prve in druge stopnje. Če pa je izvršilno sodišče že sledilopredlogu dolžnika, ne bi smelo s tem povzročiti nevarnosti zaizterjavo upnikove terjatve. Dolžnik bi v času odloga razpolagal ssvojimi (oz. že upnikovimi) sredstvi in onemogočil upniku izvršbo. Iznjegovih lastnih navedb izhaja, da nima denarja za poravnavo vsehobveznosti.Stališča, da je ocena, ali bo dolžnik z izvršbo pretrpel znatnejšoškodo, odvisna od tega, kolikšna je verjetnost, da bo dolžnik lahkouspel z vloženim pravnim sredstvom, ni možno sprejeti. Kaj takegazakon o izvršilnem postopku ne predvideva: poleg tega je resvprašljivo, koliko in kdaj se sme prvostopno sodišče spuščati vpresojo utemeljenosti izrednega pravnega sredstva. Zaradispecializacije dela na sodišču se dejansko zastavlja tudi vprašanjestrokovne usposobljenosti za tako presojo. S tem v zvezi pa je trebadodati, da so v sodni praksi in teoriji res različna, nasprotujočastališča.Ocena dovoljenosti izrednega pravnega sredstvaVendar pa bi bila v zvezi z izrednim pravnim sredstvom v izvršilnempostopku lahko dopustna presoja dovoljenosti tega. In to v okvirupreizkusa samega vloženega izrednega pravnega sredstva kot enegaizmed pogojev za odlog izvršbe, ne pa znotraj obstoja drugega pogoja,to je znatnejše škode.Po stališčih nekaterih teoretikov (Opomba: S. Triva, V. Belajec, M.Dika: Sudsko izvršno pravo, Informator Zagreb 1984, str. 229) jepreizkus dovoljenosti vloženega pravnega sredstva nujen, da bi sepreprečile zlorabe procesnih pooblastil. Izvršilno sodišče bi lahkotak preizkus opravilo na podlagi pooblastila iz 10. člena ZPP v zvezis 14. členom ZIP. Izvršilnemu sodišču ne bi bilo treba sprejetidejstva, da je dolžnik vložil izredno pravno sredstvo, če ni dvoma,da je nedovoljeno. Razen preizkusa te vrste kaj več glede sameutemeljenosti pravnega sredstva izvršilno sodišče ne bi smelo vzetiza temelj pri odločanju o odlogu.Sicer pa je pred nami postopek sprejemanja novega zakona o izvršilnempostopku, ki bi najlaže odpravil vsaj nekatere dileme prakse. Vendarzaenkrat ni videti razlogov za optimizem. V tekstu novega ZIP izletošnjega februarja, ki smo ga dobili v branje, ni nobenih sprememboziroma dopolnitev preskromnih določb poglavja o odlogu izvršbe.

Objava

PP 12/94 str.5

Oznaka

VS032530

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Šorli Nevenka

Pravna podlaga

ZIP člen 31, 63, 63/1-1.

Področje

IZVRŠILNO PRAVO

Institut

odlog izvršbe - razlogi za odlog - prekinitev postopka

Št.

193.

Naslov

Odškodnina po kolektivnih pogodbah

Objava

PP 18/94 str.2

Oznaka

VS032256

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Fabjančič Milan

Pravna podlaga

Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja člen 72, 72/3.

Področje

ODŠKODNINSKO PRAVO

Institut

pogodba o odškodnini - materialna odgovornost delavcev - odgovornost delodajalca

Št.

195.

Naslov

Nekaj vtisov s študijskega obiska na Irskem

Objava

Pravosodni bilten 4-5/94 str.117

Oznaka

VS032310

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Petrič Filipov Vladka

Pravna podlaga

Področje

SODSTVO

Institut

organizacija sodstva - tuje ureditve - stečajni postopek

Št.

197.

Naslov

Varstvo potrošnikovReševanje pritožb potrošnikov z arbitražo v ZDA

Objava

PP 17/94 str.26

Oznaka

VS032243

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Pernek Franc

Pravna podlaga

Predpisi ZDA.

Področje

PRIMERJALNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV

Institut

temeljna načela - varstvo potrošnikov - arbitraža - tuje ureditve

Št.

199.

Naslov

Oddaja polovice stanovanja v najemVprašanje:V letu 1993 sta zakonca sklenila kupoprodajno pogodbo za nakupstanovanja in sicer obročno na 15 let. Zaradi nevzdržnih razmer se ježena iz stanovanja izselila in stanuje kot podnajemnica v drugemkraju. Za stanovanje plačujeta z možem vsak polovico obroka, razvezaje v teku.Ali lahko žena v svojo polovico stanovanja nastani podnajemnika oz.ali ima kakršnekoli pavice do stanovanja, ki ga v celoti zaseda mož?Odgovor:Glede na to, da je bilo stanovanje kupljeno v času zakonske zveze,gre za skupno premoženje zakoncev (drugi odst. 51. čl. ZZZDR). Skupnopremoženje zakonca upravlja in z njim razpolaga skupno in sporazumno(52. čl. ZZDR). Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenimdeležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti gane more odsvojiti ali obremeniti. Tako žena ne more oddati delastanovanja v podnajem brez soglasja moža. Kolikor se bosta zakoncarazvezala sporazumno, bosta morala predložiti tudi overjen sporazum odelitvi skupnega premoženja. Sicer pa bo lahko kdorkoli od njijupredlagal delitev skupnega premoženja. V kolikor bo možna fizičnadelitev stanovanja, bo po delitvi lahko vsak od njiju prostorazpolagal s svojim delom stanovanja, sicer pa bo potrebna civilnadelitev nepremičnine (s prodajo).

Objava

PP 14/94 str.16

Oznaka

VS032572

Datum objave

1.1.1994

Izvor

Starič Strajnar Barbara

Pravna podlaga

ZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 54.

Področje

STANOVANJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

Institut

zakonska zveza - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje- upravljanje in razpolaganje