valutna klavzula - navadno sosporništvo - objektivna kumulacija - gospodarski spor
Izrek odločbe, ki dolžniku nalaga plačilo tolarske protivrednosti določenega zneska tuje valute, mora vsebovati tudi odločitev o tečaju, po katerem bo tuja valuta obračunana v tolarje, in odločitev o banki, katere (ustrezni) tečaj se bo pri obračunu upošteval.
Ker ni izkazano, da bi toženi stranki glede na sporni predmet bili v pravni skupnosti oz. da se njuna obveznost opira na isto dejansko in pravno podlago, ne gre za materialno sosporništvo, ampak kvečjemu za formalno sosporništvo. Torej tudi ne gre za gospodarski spor.
Če gre za formalno sosporništvo, pa sodišče prve stopnje ne bi smelo o zahtevku zoper oba toženca odločati v istem postopku - glede na to, da bi bilo treba samo v enem izmed obeh pravnih razmerij uporabiti procesna pravila, ki urejajo postopek v gospodarskih sporih, v drugem pa ne.
ZPPSL člen 127, 127/1, 127/2, 127, 127/1, 127/2. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 333, 333/2.
napotitev na pravdo - materialna pravnomočnost
Če se prereka terjatev upnika, ki je za terjatev že pridobil izvršilno listino, napoti stečajni senat na pravdo stečajnega dolžnika, saj je bil on tisti, ki je prerekal prijavljeno terjatev, ne pa upnika.
Pravnomočno razsojena stvar ima prednost pred vsebinsko nepravilnim napotitvenim sklepom (tj. napačnim sklepom).
Materialna pravnomočnost pomeni, da stranke ne morejo ponovno uveljavljati, kar je pravnomočno priznano, in da sodišče v isti zadevi ne sme ponovno niti drugače odločiti.
pripoznava, dana v zmoti - zmota v izjavi - zmota v predstavi
Sodba na podlagi pripoznave se med drugim lahko izpodbija tudi iz razloga, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti, vendar je zmota v izjavi izključena, saj je sodišče prve stopnje že po uradni dolžnosti poskrbelo za to, da so bile navedbe strank jasne in popolne (v skladu z načelom materialnega procesnega vodstva). Zmota v predstavi, ki je sicer podana, če je stranka pravni in stvarni položaj presojala nepravilno, pa se v procesu ne more upoštevati.
Pristojnost na temelju premoženja velja za "prekomerno." Upnik bo imel korist od take pristojnosti le, če se bo iz dolžnikovega premoženja tudi dejansko lahko poplačal, ker sodba v drugih državah verjetno ne bo priznana. Zato, če utemeljuje tožnik pristojnost za svoj tožbeni zahtevek le na dejstvu, da je tožena stranka soustanoviteljica d. d. z ustanovitvenim deležem, iz katerega pa se tožnik ne bo mogel poplačati, to ne zadošča za pristojnost po premoženju.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20338
ZKP člen 365, 365-5, 376, 376/1, 376/1-2, 365, 365-5, 376, 376/1, 376/1-2. KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1.
poškodovanje tuje stvari - pogojna obsodba - poseben pogoj - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Obdolženki je bil v pogojni obsodbi določen tudi posebni pogoj, da mora v določenem roku oškodovancu povrniti škodo, vendar sodišče prve stopnje škode ni prisodilo. Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe obdolženke sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da posebnega pogoja ni izreklo, ker bi bila sicer podana kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženke po 5. točki 365. člena ZKP.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 2, 2/1. ZOR člen 132, 132/2, 602, 602/2, 618, 618/3, 132, 132/2, 602, 602/2, 618, 618/3.
jamčevanje za napake - znižanje kupnine
Smisel instituta znižanja kupnine (kot enega od možnih jamčevalnih zahtevkov) je v tem, da dobi tožeča stranka razliko med vrednostjo, ki bi jo imelo izvršeno delo brez napake, in med vrednostjo, ki jo ima izvršeno delo z napako. Sodišče mora torej ugotavljati vrednost izvršenega dela z napako, pri čemer vrednost takega dela nikakor ne more biti enaka nič (sicer bi tožeča stranka uveljavljala razdrtje pogodbe in vrnitev celotnega avansa), povrnitev stroškov, ki bi jih tožeča stranka imela z zamenjavo obstoječe obloge (z napako) z novo oblogo (brez napake), pa bi lahko uveljavljala kot odškodnino, ne pa v okviru jamčevalnega zahtevka (znižanja kupnine), ki ga je postavila v tožbi.