V primeru odstopa terjatve dolžnik veljavno izpolni svojo obveznost odstopniku samo dotlej, ko izve za odstop terjatve; če mu jo izpolni po tem trenutku, se svoje obveznosti ne reši in jo mora vseeno izpolniti še prevzemniku. Če ga odstopnik ni obvestil o odstopu terjatve, mu je odškodninsko odgovoren, opustitev obvestila pa na obstoj obveznosti proti prevzemniku v primeru, ko je dolžnik kako drugače zvedel za odstop terjatve, ne vpliva.
ZOR člen 277, 277/1, 399, 399/1, 277, 277/1, 399, 399/1.
zamudne obresti
Pogodbeno dogovorjena višina obrestne mere zamudnih obresti, torej obresti za čas zamude, ne za čas posojila, je omejena le z ugovori iz določb ZOR, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oz. njihovih posameznih določb, določilo 1. odst. 399. člena ZOR se na obrestno mero pogodbenih zamudnih obresti ne nanaša.
Posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. V gospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti, tudi če niso bile dogovorjene.
ZOR člen 997, 1007, 1007/1, 1010, 997, 1007, 1007/1, 1010.
poroštvo - stečaj glavnega dolžnika - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - odškodninska odgovornost
V pobot upnikovi terjatvi je porok uveljavljal terjatev iz naslova odškodninske odgovornosti upnika, ker le-ta ni prijavil terjatve v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika in ker upnik poroka ni obvestil, da glavni dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Peti člen ZDEN je potrebno razumeti, da se nanaša, kar zadeva pravne posle, tako na sklenitveno kakor tudi spolnitveno fazo v primerih, ko je mogoče v zvezi s slednjo odkriti elemente grožnje, sile ali zvijače v ravnanju oziroma naklepih državnega organa ali predstavnika oblasti v času sklepanja pravnega posla.
ZKP člen 364, 364/1, 364/1-11, 366, 364, 364/1, 364/1-11, 366. KZS člen 141, 141/1, 143, 141, 141/1, 143.
poneverba - opis dejanja - tolarska vrednost žetonov
Prvostopenjsko sodišče je pravilno dognalo koliko žetonov, katerih vrednost se pri prodaji v igralnici izraža v italijanskih lirah, si je obtoženec prilastil ter kolikšna je bila njihova vrednost v omenjeni valuti. Ugotovitve o dejstvih, ki so se primerila v dejanskosti, so na mestu. Zgolj zato, ker pri izražanju vrednosti žetonov v tolarskem znesku ni upoštevalo na dan storitve veljavnega srednjega tečaja Banke Slovenije, dejanskega stanja ni zmotno ugotovilo. Opis kaznivega dejanja bi bil sklepčen tudi brez take navedbe, ki resda prispeva k boljši razumljivosti izreka in predstavljivosti v domačem denarju izkazani vrednosti poneverjenih stvari. Tečaj, ki ga je potrebno uporabiti je nesporen, gre za vprašanje, ki sodi v zgornjo premiso odločanja, spričo česar je prizivno sodišče v tolarski protivrednosti navedeno vrednost žetonov, kar je tudi obtožencu v prid, ob uporabi pravilnega tečaja znižalo.
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o začasni odredbi, s katero je prepovedalo razpolaganje z nepremičnino in odredilo vpis te odredbe v zemljiški knjigi, ker je kasneje ugotovilo, da tožnik ni izkazal verjetnega nastanka znatnejše škode. Zato je tudi sklep o izbrisu zemljiškoknjižnega vpisa (in ne zaznambe) logična posledica razveljavitve sklepa o začasni odredbi. Sklep o razveljavitvi začasne odredbe je postal pravnomočen in ker ni izkazana verjetnost nastanka znatnejše škode, samo vložitev revizije ni razlog za odlašanje z ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja (63. člen Zakona o izvršilnem postopku).
Sodišče daje varstvo pred motenjem glede na zadnje stanje posesti tudi pravni osebi, ki s svojimi dejanji izvršuje neposredno dejansko oblast nad stvarjo.
ZZZDR člen 133, 133. ZPP (1977) člen 156, 164, 164/1, 164/3, 164/6, 188, 188/1, 190, 190/1, 191, 191/1, 156, 164, 164/1, 164/3, 164/6, 188, 188/1, 190, 190/1, 191, 191/1. ZOR člen 218, 218.
sprememba tožbe - verzija - separatni stroški
Če je tožeča stranka postavila verzijski zahtevek in v tožbenih navedbah omenjala le razmere in cene v času, ko je zalagala stroške, in zahtevala plačilo obresti od vsakega posameznega meseca, v pritožbi pa navedla, da bi moralo sodišče, ker gre za nečisto denarno terjatev, odločati po razmerah na dan sojenja, pomeni to spremembo tožbe, ki pa v pritožbenem postopku ni več dovoljena.
Če sodišče v razvezni pravdi odloči tudi o verzijskem zahtevku, pomeni to kršitev določb pravdnega postopka, ki pa ni bistvena.
Stranka mora opredeljeno priglasiti separatne stroške že na naroku, na katerem se o njih odloča, ne pa šele ob koncu glavne obravnave.
Kadar zavarovalni zastopnik, ki je v službi pri zavarovalnici prekorači pooblastilo, pa sklenitelj zavarovanja tega ni vedel, pogodba velja po čl. 906/2 ZOR. Prekoračitev pooblastila se v takem primeru ne presoja po čl. 87/5 ZOR, saj je čl. 906/2 ZOR specialni predpis glede na čl. 87/5 ZOR.
Ker se izjava o odpovedi dediščini ne more preklicati, se v pritožbi zoper sklep o dedovanju ni mogoče sklicevati na to, da je bila izjava dana v zmoti.
pristojnost slovenskega sodišča - postopek s pritožbo - nova dejstva
Slovensko sodišče je pristojno odločati v odškodninskih sporih z mednarodnim elementom, če je škodljiva posledica nastala ali nastaja na območju R Slovenije.
Izražati dvom o kakšnem dejstvu (n. pr. o vzroku za invalidsko upokojitev) ne pomeni navesti dejstvo in zato izražanje dvoma ne more biti razlog za razveljavitev sodbe zaradi navajanja novot.
upravljanje skupnih prostorov, delov, objektov in naprav
Če posamezen stanovalec odkloni protipožarno varovanje (ker npr. zanj ni potrebno), je kljub temu dolžan nositi stroške po ključu, kot ga je določila skupnost stanovalcev.
pravica uporabe na posameznem delu stavbe - pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - pravni posel - vpis v zemljiško knjigo
Niti ZPDS, ki je v času sklenitve pogodbe o prenosu pravice uporabe na delu stavbe urejal pravico uporabe na posameznih delih stavb, niti ZPN, niti drug predpis ne določajo, da se pravica uporabe na podlagi pravnega posla pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Kadar je predlagana obnova postopka, je mogoče od vložitve takega predloga do konca obravnavanja v obnovljenem postopku zahtevati izločitev sodnika. Zoper sklep, s katerim je zahteva za izločitev sodnika zavržena, je dovoljena posebna pritožba.
V pravdnem postopku zaradi uveljavljanja močnejše pravice, ki sledi pravnomočnemu sklepu o ureditvi meje po zadnji mirni posesti, sodišče ne more urejati meje po pravični oceni. Če tožeča stranka ne dokaže močnejše pravice na spornem zemljišču, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. V tem primeru pač poteka meja med zemljišči strank tako, kot je bila določena v nepravdnem postopku.
Za ponovno uveljavljanje iste zadeve med istima strankama gre tudi tedaj, če toženec, ki je bil pravnomočno obsojen v prejšnjem postopku s tožbo zahteva v novem postopku ugotovitev, da ne obstoji zahtevek iz prve pravde ali pa zahteva povračilo že plačanega zneska iz naslova obogatitve. Gre torej za iste stranke tudi če so zamenjane vloge in za isti zahtevek, če je v diametralno nasprotni formulaciji.
Zavezanec za plačilo odškodnine je tisti, ki je tujo nepremičnino dejansko uporabljal v svojo korist, ne pa tisti, ki je bil v času take uporabe zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine.