ZZZDR člen 133, 133. ZPP (1977) člen 156, 164, 164/1, 164/3, 164/6, 188, 188/1, 190, 190/1, 191, 191/1, 156, 164, 164/1, 164/3, 164/6, 188, 188/1, 190, 190/1, 191, 191/1. ZOR člen 218, 218.
sprememba tožbe - verzija - separatni stroški
Če je tožeča stranka postavila verzijski zahtevek in v tožbenih navedbah omenjala le razmere in cene v času, ko je zalagala stroške, in zahtevala plačilo obresti od vsakega posameznega meseca, v pritožbi pa navedla, da bi moralo sodišče, ker gre za nečisto denarno terjatev, odločati po razmerah na dan sojenja, pomeni to spremembo tožbe, ki pa v pritožbenem postopku ni več dovoljena.
Če sodišče v razvezni pravdi odloči tudi o verzijskem zahtevku, pomeni to kršitev določb pravdnega postopka, ki pa ni bistvena.
Stranka mora opredeljeno priglasiti separatne stroške že na naroku, na katerem se o njih odloča, ne pa šele ob koncu glavne obravnave.
Sodišče daje varstvo pred motenjem glede na zadnje stanje posesti tudi pravni osebi, ki s svojimi dejanji izvršuje neposredno dejansko oblast nad stvarjo.
Procesne obresti so kapitalizirane neplačane pogodbene in (ali) zamudne obresti.
Valutna klavzula, ki velja za glavnico, velja tudi za pogodbene obresti. Obrestna mera pogodbenih obresti med fizičnimi osebami je maksimirana s kogentno določbo člena 399/1 ZOR.
Višina obrestne mere pogodbenih zamudnih obresti je odvisna od pogodbene volje pogodbenih strank, ker ni več podlage za razlago kogentnosti zakonitih zamudnih obresti člena 277 ZOR.
Posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. V gospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti, tudi če niso bile dogovorjene.
V pravdnem postopku zaradi uveljavljanja močnejše pravice, ki sledi pravnomočnemu sklepu o ureditvi meje po zadnji mirni posesti, sodišče ne more urejati meje po pravični oceni. Če tožeča stranka ne dokaže močnejše pravice na spornem zemljišču, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. V tem primeru pač poteka meja med zemljišči strank tako, kot je bila določena v nepravdnem postopku.
plačilo stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča
Zadružnika sta dolžna plačati le dejanske stroške priprave in opreme zemljišča. Ob tem, ko sta zadružnika pravočasno poravnala te stroške, se tožeča stranka ne more sklicevati na zamudo ostalih članov. "Parametrska metoda" za obračun teh stroškov po razveljavitvi Odloka o stavbnih zemljiščih ne pride v poštev.
Za ponovno uveljavljanje iste zadeve med istima strankama gre tudi tedaj, če toženec, ki je bil pravnomočno obsojen v prejšnjem postopku s tožbo zahteva v novem postopku ugotovitev, da ne obstoji zahtevek iz prve pravde ali pa zahteva povračilo že plačanega zneska iz naslova obogatitve. Gre torej za iste stranke tudi če so zamenjane vloge in za isti zahtevek, če je v diametralno nasprotni formulaciji.
Kadar zavarovalni zastopnik, ki je v službi pri zavarovalnici prekorači pooblastilo, pa sklenitelj zavarovanja tega ni vedel, pogodba velja po čl. 906/2 ZOR. Prekoračitev pooblastila se v takem primeru ne presoja po čl. 87/5 ZOR, saj je čl. 906/2 ZOR specialni predpis glede na čl. 87/5 ZOR.
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o začasni odredbi, s katero je prepovedalo razpolaganje z nepremičnino in odredilo vpis te odredbe v zemljiški knjigi, ker je kasneje ugotovilo, da tožnik ni izkazal verjetnega nastanka znatnejše škode. Zato je tudi sklep o izbrisu zemljiškoknjižnega vpisa (in ne zaznambe) logična posledica razveljavitve sklepa o začasni odredbi. Sklep o razveljavitvi začasne odredbe je postal pravnomočen in ker ni izkazana verjetnost nastanka znatnejše škode, samo vložitev revizije ni razlog za odlašanje z ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja (63. člen Zakona o izvršilnem postopku).
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Peti člen ZDEN je potrebno razumeti, da se nanaša, kar zadeva pravne posle, tako na sklenitveno kakor tudi spolnitveno fazo v primerih, ko je mogoče v zvezi s slednjo odkriti elemente grožnje, sile ali zvijače v ravnanju oziroma naklepih državnega organa ali predstavnika oblasti v času sklepanja pravnega posla.
ZOR člen 997, 1007, 1007/1, 1010, 997, 1007, 1007/1, 1010.
poroštvo - stečaj glavnega dolžnika - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - odškodninska odgovornost
V pobot upnikovi terjatvi je porok uveljavljal terjatev iz naslova odškodninske odgovornosti upnika, ker le-ta ni prijavil terjatve v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika in ker upnik poroka ni obvestil, da glavni dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil.
Kadar je predlagana obnova postopka, je mogoče od vložitve takega predloga do konca obravnavanja v obnovljenem postopku zahtevati izločitev sodnika. Zoper sklep, s katerim je zahteva za izločitev sodnika zavržena, je dovoljena posebna pritožba.
Banka je dolžna izplačati devizno hranilno vlogo varčevalcu, ki je vložil tožbo oziroma zahteval izplačilo pred uveljavitvijo Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog, saj omenjeni zakon ne velja za nazaj, saj o tem nima nobenih določb.
pristojnost slovenskega sodišča - postopek s pritožbo - nova dejstva
Slovensko sodišče je pristojno odločati v odškodninskih sporih z mednarodnim elementom, če je škodljiva posledica nastala ali nastaja na območju R Slovenije.
Izražati dvom o kakšnem dejstvu (n. pr. o vzroku za invalidsko upokojitev) ne pomeni navesti dejstvo in zato izražanje dvoma ne more biti razlog za razveljavitev sodbe zaradi navajanja novot.
pravica uporabe na posameznem delu stavbe - pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - pravni posel - vpis v zemljiško knjigo
Niti ZPDS, ki je v času sklenitve pogodbe o prenosu pravice uporabe na delu stavbe urejal pravico uporabe na posameznih delih stavb, niti ZPN, niti drug predpis ne določajo, da se pravica uporabe na podlagi pravnega posla pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Zavezanec za plačilo odškodnine je tisti, ki je tujo nepremičnino dejansko uporabljal v svojo korist, ne pa tisti, ki je bil v času take uporabe zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine.
Ker se izjava o odpovedi dediščini ne more preklicati, se v pritožbi zoper sklep o dedovanju ni mogoče sklicevati na to, da je bila izjava dana v zmoti.