ZOR člen 997, 1007, 1007/1, 1010, 997, 1007, 1007/1, 1010.
poroštvo - stečaj glavnega dolžnika - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - odškodninska odgovornost
V pobot upnikovi terjatvi je porok uveljavljal terjatev iz naslova odškodninske odgovornosti upnika, ker le-ta ni prijavil terjatve v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika in ker upnik poroka ni obvestil, da glavni dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil.
Za ponovno uveljavljanje iste zadeve med istima strankama gre tudi tedaj, če toženec, ki je bil pravnomočno obsojen v prejšnjem postopku s tožbo zahteva v novem postopku ugotovitev, da ne obstoji zahtevek iz prve pravde ali pa zahteva povračilo že plačanega zneska iz naslova obogatitve. Gre torej za iste stranke tudi če so zamenjane vloge in za isti zahtevek, če je v diametralno nasprotni formulaciji.
Kadar je predlagana obnova postopka, je mogoče od vložitve takega predloga do konca obravnavanja v obnovljenem postopku zahtevati izločitev sodnika. Zoper sklep, s katerim je zahteva za izločitev sodnika zavržena, je dovoljena posebna pritožba.
prodajna pogodba - kmetijska zemljišča - predkupna pravica - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Pravočasnost tožbe prednostnega upravičenca po prvem odst. 30. čl. ZKZ za razveljavitev prodajne pogodbe in za sklenitev nove, mora sodišče preizkusiti tudi z vidika, ali bi moral in ali je prednostni upravičenec pravočasno uveljavljal svojo prednostno pravico do nakupa po tretjem odst. 30. čl. ZKZ.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Peti člen ZDEN je potrebno razumeti, da se nanaša, kar zadeva pravne posle, tako na sklenitveno kakor tudi spolnitveno fazo v primerih, ko je mogoče v zvezi s slednjo odkriti elemente grožnje, sile ali zvijače v ravnanju oziroma naklepih državnega organa ali predstavnika oblasti v času sklepanja pravnega posla.
ZOR člen 277, 277/1, 399, 399/1, 277, 277/1, 399, 399/1.
zamudne obresti
Pogodbeno dogovorjena višina obrestne mere zamudnih obresti, torej obresti za čas zamude, ne za čas posojila, je omejena le z ugovori iz določb ZOR, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oz. njihovih posameznih določb, določilo 1. odst. 399. člena ZOR se na obrestno mero pogodbenih zamudnih obresti ne nanaša.
Sodišče daje varstvo pred motenjem glede na zadnje stanje posesti tudi pravni osebi, ki s svojimi dejanji izvršuje neposredno dejansko oblast nad stvarjo.
upravljanje skupnih prostorov, delov, objektov in naprav
Če posamezen stanovalec odkloni protipožarno varovanje (ker npr. zanj ni potrebno), je kljub temu dolžan nositi stroške po ključu, kot ga je določila skupnost stanovalcev.
V pravdnem postopku zaradi uveljavljanja močnejše pravice, ki sledi pravnomočnemu sklepu o ureditvi meje po zadnji mirni posesti, sodišče ne more urejati meje po pravični oceni. Če tožeča stranka ne dokaže močnejše pravice na spornem zemljišču, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. V tem primeru pač poteka meja med zemljišči strank tako, kot je bila določena v nepravdnem postopku.
Zavezanec za plačilo odškodnine je tisti, ki je tujo nepremičnino dejansko uporabljal v svojo korist, ne pa tisti, ki je bil v času take uporabe zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine.
pravica uporabe na posameznem delu stavbe - pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - pravni posel - vpis v zemljiško knjigo
Niti ZPDS, ki je v času sklenitve pogodbe o prenosu pravice uporabe na delu stavbe urejal pravico uporabe na posameznih delih stavb, niti ZPN, niti drug predpis ne določajo, da se pravica uporabe na podlagi pravnega posla pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
plačilo stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča
Zadružnika sta dolžna plačati le dejanske stroške priprave in opreme zemljišča. Ob tem, ko sta zadružnika pravočasno poravnala te stroške, se tožeča stranka ne more sklicevati na zamudo ostalih članov. "Parametrska metoda" za obračun teh stroškov po razveljavitvi Odloka o stavbnih zemljiščih ne pride v poštev.
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o začasni odredbi, s katero je prepovedalo razpolaganje z nepremičnino in odredilo vpis te odredbe v zemljiški knjigi, ker je kasneje ugotovilo, da tožnik ni izkazal verjetnega nastanka znatnejše škode. Zato je tudi sklep o izbrisu zemljiškoknjižnega vpisa (in ne zaznambe) logična posledica razveljavitve sklepa o začasni odredbi. Sklep o razveljavitvi začasne odredbe je postal pravnomočen in ker ni izkazana verjetnost nastanka znatnejše škode, samo vložitev revizije ni razlog za odlašanje z ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja (63. člen Zakona o izvršilnem postopku).
Procesne obresti so kapitalizirane neplačane pogodbene in (ali) zamudne obresti.
Valutna klavzula, ki velja za glavnico, velja tudi za pogodbene obresti. Obrestna mera pogodbenih obresti med fizičnimi osebami je maksimirana s kogentno določbo člena 399/1 ZOR.
Višina obrestne mere pogodbenih zamudnih obresti je odvisna od pogodbene volje pogodbenih strank, ker ni več podlage za razlago kogentnosti zakonitih zamudnih obresti člena 277 ZOR.
ZKP člen 364, 364/1, 364/1-11, 366, 364, 364/1, 364/1-11, 366. KZS člen 141, 141/1, 143, 141, 141/1, 143.
poneverba - opis dejanja - tolarska vrednost žetonov
Prvostopenjsko sodišče je pravilno dognalo koliko žetonov, katerih vrednost se pri prodaji v igralnici izraža v italijanskih lirah, si je obtoženec prilastil ter kolikšna je bila njihova vrednost v omenjeni valuti. Ugotovitve o dejstvih, ki so se primerila v dejanskosti, so na mestu. Zgolj zato, ker pri izražanju vrednosti žetonov v tolarskem znesku ni upoštevalo na dan storitve veljavnega srednjega tečaja Banke Slovenije, dejanskega stanja ni zmotno ugotovilo. Opis kaznivega dejanja bi bil sklepčen tudi brez take navedbe, ki resda prispeva k boljši razumljivosti izreka in predstavljivosti v domačem denarju izkazani vrednosti poneverjenih stvari. Tečaj, ki ga je potrebno uporabiti je nesporen, gre za vprašanje, ki sodi v zgornjo premiso odločanja, spričo česar je prizivno sodišče v tolarski protivrednosti navedeno vrednost žetonov, kar je tudi obtožencu v prid, ob uporabi pravilnega tečaja znižalo.
Banka je dolžna izplačati devizno hranilno vlogo varčevalcu, ki je vložil tožbo oziroma zahteval izplačilo pred uveljavitvijo Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog, saj omenjeni zakon ne velja za nazaj, saj o tem nima nobenih določb.