Stečajni senat prvostopnega sodišča je izdal sklep, s katerim je bil stečajni postopek po 2. odstavku 88. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji zaradi premajhnih sredstev stečajnega dolžnika - zaključen. Dejansko stanje o premoženju stečajnega dolžnik, kot ga je ugotovil stečajni upnik in povzelo prvostopno sodišče, pa ni zanesljivo ugotovljeno.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - vrnitev podržavljenega premoženja
Upravičenec za denacionalizacijo nepremičnin, ki so prešle v državno lastnino na podlagi pravnega posla, ne more uspešno uveljavljati svoj zahtevek na vrnitev teh nepremičnin le s sklicevanjem na splošno znana dejstva o prizadevanjih organov oblasti za kolektivizacijo kmetijskih zemljišč, temveč mora utemeljiti svoj zahtevek z določno opredeljenimi dejstvi o grožnji, sili ali zvijači, zaradi katerih je sklenil pravni posel in dokazi za te trditve.
V primeru, ko stečajni upraviltelj prereka upnikovo terjatev, mora stečajni senat po določilu člena 127/I zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL napotiti stečajnega upnika, da začne v osmih dneh od vročitve sklepa postopek pred sodiščem za ugotovitev prerekanega dela terjatve.
izročilna pogodba - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve
Ker je zapis dosmrtnega preužitka v izročilni pogodbi le načelen in omogoča različno razlogovanje, bo potrebno med strankama najprej ugotoviti, kaj je konkretno mišljeno s tem pogodbenim določilom, saj si njegovo vsebino različno razlagata. Tožba za razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja te obveznosti je zato preuranjena.
Oglas v časopisu je le poziv potencialnim kupcem za pošiljanje ponudb. Skladno s določilom 35. člena ZOR s tem ne nastane nobena obveza skleniti pogodbo.
Pritožnik, ki v tem stečajnem postopku ni stranka, tudi nima pravice do pritožbe. Zoper sklep sodišča o načinu prodaje imajo pritožbo samo stečajni upniki.
ZPP (1977) člen 155, 155/1, 155, 155/1. Tarifa o odvetniških storitvah člen 9, 9/3, 9, 9/3.
pravdni stroški - nagrada odvetnika - odvetnik
Sodišče odmeri tudi stroške substituta - tujega odvetnika - po določilih naše odvetniške tarife, pri čemer je treba upoštevati, kateri stroški so potrebni za pravdo.
Če znaša delež tožnika pri sicer dogovorjeni skupni gradnji le 1,4 % vrednosti celotne novozgrajene stavbe, je to neznaten delež in ima tožnik pravico le do denarnega zahtevka, ne pa do stvarnopravnega.
podjetje v stečaju - lastninsko preoblikovanje podjetij
Četudi se je začel stečajni postopek zoper stečajnega dolžnika po uveljavitvi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ne pomeni, da so po 5. členu ZLPP kmetijska zemljišča in gozdovi prešli v lastnino Republike Slovenije, kajti ta zakon se uporablja šele, ko podjetje začne z lastninskim preoblikovanjem. Če pa pride do stečajnega postopka tudi po uveljavitvi tega zakona, se ta ne uporablja, ker se podjetje v stečaju lastninsko ne preoblikuje.
Čeprav so sedanji uporabniki hiše, ki je družbeno premoženje, vpisani v zemljiški knjigi kot souporabniki po idealnih solastninskih deležih, imajo v skladu s pogodbami te deleže že razdeljene. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je v skladu s čl. 145 ZIKS vrnilo predlagatelju njegovemu pravnemu predniku solastni delež do 1/2 z opisom, kaj ta delež predstavlja v naravi.
ZNP člen 1, 1/3, 1, 1/3. ZD člen 164, 164. ZDEN člen 11, 11.
vrnitev podržavljenega premoženja
Če je bila podržavljena nepremičnina osebe, umrle pred 28.8.1945, torej po njeni smrti, je potrebno po uradni dolžnosti izvesti zapuščinski postopek po umrlem, zato je sodišče utemeljeno zavrglo predlog pravne naslednice (zakonite dedinje), da naj se v nepravdnem postopku ugotovi, kdo so pravni nasledniki lastnika podržavljenega premoženja.
ZOR člen 277, 277/1, 399, 399/1, 277, 277/1, 399, 399/1.
zamudne obresti
Pogodbeno dogovorjena višina obrestne mere zamudnih obresti, torej obresti za čas zamude, ne za čas posojila, je omejena le z ugovori iz določb ZOR, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oz. njihovih posameznih določb, določilo 1. odst. 399. člena ZOR se na obrestno mero pogodbenih zamudnih obresti ne nanaša.
pristojnost slovenskega sodišča - postopek s pritožbo - nova dejstva
Slovensko sodišče je pristojno odločati v odškodninskih sporih z mednarodnim elementom, če je škodljiva posledica nastala ali nastaja na območju R Slovenije.
Izražati dvom o kakšnem dejstvu (n. pr. o vzroku za invalidsko upokojitev) ne pomeni navesti dejstvo in zato izražanje dvoma ne more biti razlog za razveljavitev sodbe zaradi navajanja novot.
ZOR člen 997, 1007, 1007/1, 1010, 997, 1007, 1007/1, 1010.
poroštvo - stečaj glavnega dolžnika - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - odškodninska odgovornost
V pobot upnikovi terjatvi je porok uveljavljal terjatev iz naslova odškodninske odgovornosti upnika, ker le-ta ni prijavil terjatve v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika in ker upnik poroka ni obvestil, da glavni dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil.
plačilo stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča
Zadružnika sta dolžna plačati le dejanske stroške priprave in opreme zemljišča. Ob tem, ko sta zadružnika pravočasno poravnala te stroške, se tožeča stranka ne more sklicevati na zamudo ostalih članov. "Parametrska metoda" za obračun teh stroškov po razveljavitvi Odloka o stavbnih zemljiščih ne pride v poštev.
Sodišče daje varstvo pred motenjem glede na zadnje stanje posesti tudi pravni osebi, ki s svojimi dejanji izvršuje neposredno dejansko oblast nad stvarjo.
Posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. V gospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti, tudi če niso bile dogovorjene.
prodajna pogodba - kmetijska zemljišča - predkupna pravica - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Pravočasnost tožbe prednostnega upravičenca po prvem odst. 30. čl. ZKZ za razveljavitev prodajne pogodbe in za sklenitev nove, mora sodišče preizkusiti tudi z vidika, ali bi moral in ali je prednostni upravičenec pravočasno uveljavljal svojo prednostno pravico do nakupa po tretjem odst. 30. čl. ZKZ.
ZPP (1977) člen 249, 256, 249, 256. Pravilnik o stalnih sodnih tolmačih člen 14.
izvedenec - nagrada izvedenca
Pri odmeri nagrade za izvedeniško delo sodišče upošteva: a) obseg opravljenega dela, b) zahtevnost vprašanj, o katerih je podano izvedensko mnenje, c) načelo, da je nagrada za izvedensko delo enaka nagradi za podobno strokovno delo, opravljeno v podjetju ali zavodu v podaljšanem delovnem času. Pri tem je poudarek na podobnem delu, kot je izvedensko, in ne na delu, ki ga sodni izvedenec dejansko opravlja v delovnem razmerju (na morda povsem neustreznem delovnem mestu).