denacionalizacijski upravičenec - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Upravičenedec do denacionalizacije po 5. členu ZDEN je le tisti, ki dokaže, da je bila sila oz. grožnja državnega organa oz. predstavnika oblasti usmerjena v to, da doseže prav sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega je prešlo premoženje v državno last.
ZNP člen 112, 112. SZ člen 8, 12, 12/3, 26, 32, 8, 12, 12/3, 26, 32.
ureditev razmerij med solastniki - etažna lastnina - skupni prostori
S postopki v zvezi z nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je bila ustanovljena lastnina na posameznih delih stanovanjskih stavb. Etažni lastniki imajo zato pravico uporabljati skupne dele hiše v skladu z njihovim namenom in skupno. Način uporabe in uživanja skupne stvari dogovorijo etažni lastniki med seboj, v nasprotnem pa odloči o tem sodišče v nepravdnem postopku za ureditev razmerij med solastniki.
ZPP (1977) člen 489, 489a, 196. ZPod člen 184, 185, 186.
zakonito zastopanje - direktor - vpis v sodni register - pooblastilo - pripoznava tožbenega zahtevka - sosporništvo - formalno sosporništvo - materialno sosporništvo
Če gre za spor med dvema podjetjema, mora sodišče uporabiti postopek v gospodarskih sporih. Če je na strani tožene stranke tožena tudi fizična oseba, pa mora ugotoviti, ali sta toženi stranki materialna ali formalna sospornika. Če gre za materialno sosporništvo, mora uporabiti določilo 491. člena in ravnati po postopku v gospodarskih sporih; če pa gre za formalno sosporništvo, potem mora tožbi proti tožencema, ki se morata obravnavati v različnih postopkih, razdružiti in zadevi ločeno obravnavati.
Vpis v sodni register ni vedno konstitutivnega pomena. Nedvomno je vpis bistven za ustanovitev, združitev, organiziranje in prenehanje subjekta vpisa ter statusne in druge spremembe tega subjekta (prvi odstavek 184. člena tedaj veljavnega Zakona o podjetjih). Drugače pa je v primeru podatkov, ki niso namenjeni sami možnosti izvajanja pravnega prometa, marveč so namenjeni varnosti pravnega prometa (med slednje spada pooblastilo v pravnem prometu s tretjimi osebami). Ti podatki po določilu drugega odstavka 186. člena Zakona o podjetjih res učinkujejo nasproti tretjim osebam šele od dneva vpisa; toda v notranjih razmerjih ni ovire, da ne bi sodišče pri svojem odločanju upoštevalo listinskih dokazov (zapisnik zbora delavcev in predlog za vpis spremembe pooblaščenih oseb za zastopanje v sodni register).
Na tisti del zapisnika o ogledu, opravljenega na podlagi 2. odstavka 154. člena ZKP, v katerem je povzeto obvestilo, ki ga je organom za notranje zadeve v zvezi s kaznivim dejanjem posredoval osumljenec, se sodba opirati ne sme. Zategadelj je zapisnik v tem obsegu na podlagi 1. odstavka 83. člena ZKP iz spisa izločiti.
Iz predloženega sodnega spisa je razvidno, da je naveden napačen bančni račun za prisilno izterjavo taksne obveze. Prvostopno sodišče pa bo v ponovnem sklepu odredilo izterjavo na pravilnem bančnem računu.
Sodišče prve stopnje je brez razloga zavrglo celoten izvršilni predlog, saj ni bilo ovir za dovolitev izvršbe za glavnico in zavrženje v presežnem - obrestnem delu.
Izvršilno sodišče bi po 2.odst. 54a člena ZIP lahko izdalo sklep, s katerim bi v obsegu ugovora razveljavilo sklep s katerim je dovolilo izvršbo, med tem ko bi o delnem umiku izvršilnega sklepa, s katerim je bilo naloženo plačilo glavnice, odločalo pravdno sodišče.
Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, ali je glede obresti in stroškov razveljavljen celoten izvršilni sklep - torej tudi pravnomočni del, ali sami del s katerim je dovoljena izvršba.
Po določilu 63. člena ZPP je za sojenje v sporih, ki nastanejo med ali zaradi stečajnega postopka izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja stečajni postopek
Ker je OPS v Kraljevu, sodišče v tuji državi, ne bi moglo odstopiti zadevo (negativni kompetenčni spor) prvostopnemu sodišču. Zato le-to o odstopljenem izvršilnem predlogu ne bi smelo odločati.
Sodišče lahko po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Tožeča stranka navaja v mandatni tožbi, da gre za vrnitev preveč plačanega avansa - to pa je terjatev, ki jo je podobno kot odškodninske in kondikcijske zahtevke mogoče uveljavljati le z redno tožbo.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1.
odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim - vzročna zveza
Delavci zavarovalnice niso povzročili škodo tožniku s tem, ko ga niso opozorili, da je vrnil nepodpisan osnutek zavarovalne pogodbe in na tak način ni bila sklenjena pogodba o zavarovanju kredita.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba na osebni dohodek
Upnikovemu predlogu po čl. 124/1 ZIP, da sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži pravni osebi poravnavi in izplačilo tistih obrokov, ki jih ni odtegnila dolžniku po sklepu o izvršbi, je mogoče ugoditi le tedaj, ko je dolžnikov dolžnik za to neizpolnitev obveznosti odgovoren. Ne velja pa na primer v položaju, ko dolžnikov dolžnik zaradi težav pri poslovanju ni imel sredstev za izplačilo osebnega dohodka dolžniku.
Vmesne sodbe ni mogoče izdati, če prvo sodišče ugotovi, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka. V takem primeru je treba tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna, temveč končna sodba, s katero je treba odločiti tudi o pravdnih stroških.
ZOR člen 186, 189, 200. ZTSP0Z člen 53. Odlok o zneskih, po katerem se mora skleniti zavarovanje proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim pri rabi motornega vozila (1989).
Po načelnem mnenju XXXIX. skupne seje zveznega sodišča, republiških in pokrajinskih sodišč ter vrhovnega vojaškega sodišča (objavljeno v Poročilu VS RS 1-2/88 str. 5) in razširjene seje civilnega oddelka v SRS, ki je sprejela izhodišča za praktično uporabo tega stališča, se višino škode, ki je podlaga za ugotovitev obsega odgovornosti zavarovalnice, ugotavlja tako, da se denarno odškodnino upošteva v znesku, v katerem je nastala; nedenarno premoženjsko škodo in nepremoženjsko škodo pa se ugotavlja po cenah in merilih iz časa škodnega dogodka (pri čemer višje sodišče opozarja, da škodni dogodek praviloma ni isti kot datum nesreče). Če tako ugotovljena škoda ne presegal zneska zavarovalne vsote, mora zavarovalnica plačati celotno odškodnino; če pa jo presega, mora plačati odškodnino v skladu z razmerjem med zavarovalno vsoto in ugotovljeno višino škode.
ZOR člen 104, 124, 581, 581/2, 582, 104, 124, 581, 581/2, 582.
ničnost pogodbe - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - zakupna pogodba
Zakupna pogodba, ki je bila sklenjena v letu 1979, ni nična zaradi sprejetja nove ustave v letu 1991, dokler ne bo sprejet nov Zakon o rudarstvu (Ur. list RS 17/75). Če je tožena stranka - krajevna skupnost kot zakupnik s prodajo peska drugim kršila pogodbo, je to potrebno presojati po čl. 581/2 ZOR in ne po čl. 124 ZOR.
Bistvena sestavina obrazložitve prav vsake sodne odločbe je navedba predpisov, na katere opira sodišče svoje zaključke. Brez tega namreč odločbe ni mogoče preizkusiti. Če sodišče ni navedlo pravnih predpisov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.