Sklepa ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov o zastaranju tožbe, s katero se zahteva zapuščina. Z dediščinsko tožbo se zahteva ugotovitev, da je tožnik dedič določenega premoženja, zahteva pa se tudi, da toženec izroči predmete, ki jih ima v posesti. Če so izpolnjeni pogoji za zastaranje dediščinske tožbe, tedaj je zahtevek treba zavrniti, ne pa tožbe zavreči.
službeno stanovanje - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Če je stanodajalec določil stanovanje kot službeno po tem, ko je imetnik stanovanjske pravice že pridobil pravico odkupiti stanovanje, t.j. po 19.10.1991, taka naknadna določitev namembnosti ni mogla vplivati na že pridobljeno pravico do odkupa.
denacionalizacijski upravičenec - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Upravičenedec do denacionalizacije po 5. členu ZDEN je le tisti, ki dokaže, da je bila sila oz. grožnja državnega organa oz. predstavnika oblasti usmerjena v to, da doseže prav sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega je prešlo premoženje v državno last.
V sklepu, s katerim je ustavilo izvršbo zaradi presumiranega umika izvršilnega predloga, bi moralo navesti razloge, ki bi omogočali preizkus izpodbijane odločbe, stranki pa omogočiti navajanje ustreznih pritožbenih razlogov.
ZIP člen 265, 265/1, 265/2, 267, 267/1, 268, 268/2. Pravilnik za voditev zemljiških knjig člen 88, 88/1, 95, 96, 96/1, 103, 104.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved obremenitve in odtujitve - vloga, dana v pravdnem postopku - zaznamba v zemljiški knjigi - dolžno ravnanje sodišča
Tudi vloga, dana v pravdnem postopku, ki vsebuje predlog za izdajo začasne odredbe, ki naj se zaznamuje v zemljiški knjigi, mora biti takoj izročena voditelju zemljiške knjige, da jo primerja s stanjem v zemljiški knjigi in sestavi poročilo o tem.
Po določilu 63. člena ZPP je za sojenje v sporih, ki nastanejo med ali zaradi stečajnega postopka izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja stečajni postopek
Izvršilno sodišče bi po 2.odst. 54a člena ZIP lahko izdalo sklep, s katerim bi v obsegu ugovora razveljavilo sklep s katerim je dovolilo izvršbo, med tem ko bi o delnem umiku izvršilnega sklepa, s katerim je bilo naloženo plačilo glavnice, odločalo pravdno sodišče.
Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, ali je glede obresti in stroškov razveljavljen celoten izvršilni sklep - torej tudi pravnomočni del, ali sami del s katerim je dovoljena izvršba.
Sodišče lahko po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Tožeča stranka navaja v mandatni tožbi, da gre za vrnitev preveč plačanega avansa - to pa je terjatev, ki jo je podobno kot odškodninske in kondikcijske zahtevke mogoče uveljavljati le z redno tožbo.
Sodišče prve stopnje je brez razloga zavrglo celoten izvršilni predlog, saj ni bilo ovir za dovolitev izvršbe za glavnico in zavrženje v presežnem - obrestnem delu.
Ker je OPS v Kraljevu, sodišče v tuji državi, ne bi moglo odstopiti zadevo (negativni kompetenčni spor) prvostopnemu sodišču. Zato le-to o odstopljenem izvršilnem predlogu ne bi smelo odločati.
Vmesne sodbe ni mogoče izdati, če prvo sodišče ugotovi, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka. V takem primeru je treba tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna, temveč končna sodba, s katero je treba odločiti tudi o pravdnih stroških.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1.
odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim - vzročna zveza
Delavci zavarovalnice niso povzročili škodo tožniku s tem, ko ga niso opozorili, da je vrnil nepodpisan osnutek zavarovalne pogodbe in na tak način ni bila sklenjena pogodba o zavarovanju kredita.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba na osebni dohodek
Upnikovemu predlogu po čl. 124/1 ZIP, da sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži pravni osebi poravnavi in izplačilo tistih obrokov, ki jih ni odtegnila dolžniku po sklepu o izvršbi, je mogoče ugoditi le tedaj, ko je dolžnikov dolžnik za to neizpolnitev obveznosti odgovoren. Ne velja pa na primer v položaju, ko dolžnikov dolžnik zaradi težav pri poslovanju ni imel sredstev za izplačilo osebnega dohodka dolžniku.
V primeru med seboj izključujočih se dokazov, je mogoča tudi taka dokazna ocena, da trditev, o kateri so bili izvedeni dokazi, pač ni dokazana. Vendar bi prišlo v poštev le tedaj, ko bi se sodišče na podlagi ocene vsakega dokaza posebej prepričalo, da so vsi med seboj izključujoči se dokazi enako (ne)verodostojni.
Če s tožbo niso na pasivni strani zajeti vsi nujni enotni sosporniki, ni tožena prava stranka. Na to mora paziti sodišče po uradni dolžnosti in z odločitvijo le proti nekaterim izmed nujnih enotnih sospornikov prvo sodišče zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, kar ima za posledico razveljavitev sodbe in zavrženje tožbe po določbi 3. odst. 369. čl. ZPP.
ZOR člen 186, 189, 200. ZTSP0Z člen 53. Odlok o zneskih, po katerem se mora skleniti zavarovanje proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim pri rabi motornega vozila (1989).
Po načelnem mnenju XXXIX. skupne seje zveznega sodišča, republiških in pokrajinskih sodišč ter vrhovnega vojaškega sodišča (objavljeno v Poročilu VS RS 1-2/88 str. 5) in razširjene seje civilnega oddelka v SRS, ki je sprejela izhodišča za praktično uporabo tega stališča, se višino škode, ki je podlaga za ugotovitev obsega odgovornosti zavarovalnice, ugotavlja tako, da se denarno odškodnino upošteva v znesku, v katerem je nastala; nedenarno premoženjsko škodo in nepremoženjsko škodo pa se ugotavlja po cenah in merilih iz časa škodnega dogodka (pri čemer višje sodišče opozarja, da škodni dogodek praviloma ni isti kot datum nesreče). Če tako ugotovljena škoda ne presegal zneska zavarovalne vsote, mora zavarovalnica plačati celotno odškodnino; če pa jo presega, mora plačati odškodnino v skladu z razmerjem med zavarovalno vsoto in ugotovljeno višino škode.