denacionalizacijski upravičenec - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Upravičenedec do denacionalizacije po 5. členu ZDEN je le tisti, ki dokaže, da je bila sila oz. grožnja državnega organa oz. predstavnika oblasti usmerjena v to, da doseže prav sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega je prešlo premoženje v državno last.
ZNP člen 112, 112. SZ člen 8, 12, 12/3, 26, 32, 8, 12, 12/3, 26, 32.
ureditev razmerij med solastniki - etažna lastnina - skupni prostori
S postopki v zvezi z nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je bila ustanovljena lastnina na posameznih delih stanovanjskih stavb. Etažni lastniki imajo zato pravico uporabljati skupne dele hiše v skladu z njihovim namenom in skupno. Način uporabe in uživanja skupne stvari dogovorijo etažni lastniki med seboj, v nasprotnem pa odloči o tem sodišče v nepravdnem postopku za ureditev razmerij med solastniki.
Iz predloženega sodnega spisa je razvidno, da je naveden napačen bančni račun za prisilno izterjavo taksne obveze. Prvostopno sodišče pa bo v ponovnem sklepu odredilo izterjavo na pravilnem bančnem računu.
Določbe Stanovanjskega zakona so glede na določbo 112. člena ZOR specialni predpis. Zato lahko prodajno pogodbo, sklenjeno po določbah Stanovanjskega zakona, izpodbija tudi tisti, ki sicer lahko sklenitev prodajne pogodbe z njim iztoži, pa čeprav ni pogodbena stranka.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja
V sporu glede delitve skupnega premoženja je treba ugotoviti najprej vse tako premoženje, nato kolikšen je prispevek vsakega zakonca k skupnemu premoženju, šele nato se določijo deleži na celotnem skupnem premoženju, ne pa na vsaki stvari skupnega premoženja posebej in različno.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - stiska
Ekonomska stiska, zaradi katere je predlagateljica podarila premoženje občini, ne predstavlja razloga, po katerem bi bila predlagateljica upravičenka do denacionalizacije po 5. čl. ZDEN.
Izvršilno sodišče bi po 2.odst. 54a člena ZIP lahko izdalo sklep, s katerim bi v obsegu ugovora razveljavilo sklep s katerim je dovolilo izvršbo, med tem ko bi o delnem umiku izvršilnega sklepa, s katerim je bilo naloženo plačilo glavnice, odločalo pravdno sodišče.
Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, ali je glede obresti in stroškov razveljavljen celoten izvršilni sklep - torej tudi pravnomočni del, ali sami del s katerim je dovoljena izvršba.
Po določilu 63. člena ZPP je za sojenje v sporih, ki nastanejo med ali zaradi stečajnega postopka izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja stečajni postopek
Sodišče lahko po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Tožeča stranka navaja v mandatni tožbi, da gre za vrnitev preveč plačanega avansa - to pa je terjatev, ki jo je podobno kot odškodninske in kondikcijske zahtevke mogoče uveljavljati le z redno tožbo.
Sodišče prve stopnje je brez razloga zavrglo celoten izvršilni predlog, saj ni bilo ovir za dovolitev izvršbe za glavnico in zavrženje v presežnem - obrestnem delu.
Ker je OPS v Kraljevu, sodišče v tuji državi, ne bi moglo odstopiti zadevo (negativni kompetenčni spor) prvostopnemu sodišču. Zato le-to o odstopljenem izvršilnem predlogu ne bi smelo odločati.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1.
odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim - vzročna zveza
Delavci zavarovalnice niso povzročili škodo tožniku s tem, ko ga niso opozorili, da je vrnil nepodpisan osnutek zavarovalne pogodbe in na tak način ni bila sklenjena pogodba o zavarovanju kredita.
Vmesne sodbe ni mogoče izdati, če prvo sodišče ugotovi, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka. V takem primeru je treba tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna, temveč končna sodba, s katero je treba odločiti tudi o pravdnih stroških.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba na osebni dohodek
Upnikovemu predlogu po čl. 124/1 ZIP, da sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži pravni osebi poravnavi in izplačilo tistih obrokov, ki jih ni odtegnila dolžniku po sklepu o izvršbi, je mogoče ugoditi le tedaj, ko je dolžnikov dolžnik za to neizpolnitev obveznosti odgovoren. Ne velja pa na primer v položaju, ko dolžnikov dolžnik zaradi težav pri poslovanju ni imel sredstev za izplačilo osebnega dohodka dolžniku.
Bistvena sestavina obrazložitve prav vsake sodne odločbe je navedba predpisov, na katere opira sodišče svoje zaključke. Brez tega namreč odločbe ni mogoče preizkusiti. Če sodišče ni navedlo pravnih predpisov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
skupno premoženje zakoncev - izpraznitev stanovanja
Zahtevek razvezanega zakonca za plačilo polovice zneska, izplačanega v višini 30 % vrednosti stanovanja ob njegovi izpraznitvi (126. čl.
SZ), ni utemeljen, če je bil imetnik stanovanjske pravice drugi zakonec in je bilo stanovanje izpraznjeno ter plačilo izvršeno po razvezi zakonske zveze.
ZOR člen 104, 124, 581, 581/2, 582, 104, 124, 581, 581/2, 582.
ničnost pogodbe - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - zakupna pogodba
Zakupna pogodba, ki je bila sklenjena v letu 1979, ni nična zaradi sprejetja nove ustave v letu 1991, dokler ne bo sprejet nov Zakon o rudarstvu (Ur. list RS 17/75). Če je tožena stranka - krajevna skupnost kot zakupnik s prodajo peska drugim kršila pogodbo, je to potrebno presojati po čl. 581/2 ZOR in ne po čl. 124 ZOR.
Določba 40. čl. ZSR je kogentne narave, zato je najemnik stanovanja, ki ne izpolnjuje pogojev iz te zakonske določbe, pridobil s sklenitvijo najemne pogodbe stanovanjsko pravico, čeprav mu ni bila izdana odločba o dodelitvi stanovanja.