Na tisti del zapisnika o ogledu, opravljenega na podlagi 2. odstavka 154. člena ZKP, v katerem je povzeto obvestilo, ki ga je organom za notranje zadeve v zvezi s kaznivim dejanjem posredoval osumljenec, se sodba opirati ne sme. Zategadelj je zapisnik v tem obsegu na podlagi 1. odstavka 83. člena ZKP iz spisa izločiti.
Sklepa ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov o zastaranju tožbe, s katero se zahteva zapuščina. Z dediščinsko tožbo se zahteva ugotovitev, da je tožnik dedič določenega premoženja, zahteva pa se tudi, da toženec izroči predmete, ki jih ima v posesti. Če so izpolnjeni pogoji za zastaranje dediščinske tožbe, tedaj je zahtevek treba zavrniti, ne pa tožbe zavreči.
denacionalizacijski upravičenec - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Upravičenedec do denacionalizacije po 5. členu ZDEN je le tisti, ki dokaže, da je bila sila oz. grožnja državnega organa oz. predstavnika oblasti usmerjena v to, da doseže prav sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega je prešlo premoženje v državno last.
ZNP člen 112, 112. SZ člen 8, 12, 12/3, 26, 32, 8, 12, 12/3, 26, 32.
ureditev razmerij med solastniki - etažna lastnina - skupni prostori
S postopki v zvezi z nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je bila ustanovljena lastnina na posameznih delih stanovanjskih stavb. Etažni lastniki imajo zato pravico uporabljati skupne dele hiše v skladu z njihovim namenom in skupno. Način uporabe in uživanja skupne stvari dogovorijo etažni lastniki med seboj, v nasprotnem pa odloči o tem sodišče v nepravdnem postopku za ureditev razmerij med solastniki.
Ker obdolženec pred storitvijo kaznivega dejanja ni bil kaznovan zaradi kršitve prometnih predpisov in ker se je nesreča zgodila pred tremi leti in sedmimi meseci, pa tudi v tem času ni bil kaznovan, zgolj dejstvo, da je nesrečo povzročil, ker je vozil vinjen, ne more biti podlaga za izrek varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornih vozil.
službeno stanovanje - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Če je stanodajalec določil stanovanje kot službeno po tem, ko je imetnik stanovanjske pravice že pridobil pravico odkupiti stanovanje, t.j. po 19.10.1991, taka naknadna določitev namembnosti ni mogla vplivati na že pridobljeno pravico do odkupa.
Izvršilno sodišče bi po 2.odst. 54a člena ZIP lahko izdalo sklep, s katerim bi v obsegu ugovora razveljavilo sklep s katerim je dovolilo izvršbo, med tem ko bi o delnem umiku izvršilnega sklepa, s katerim je bilo naloženo plačilo glavnice, odločalo pravdno sodišče.
Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, ali je glede obresti in stroškov razveljavljen celoten izvršilni sklep - torej tudi pravnomočni del, ali sami del s katerim je dovoljena izvršba.
Sodišče lahko po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Tožeča stranka navaja v mandatni tožbi, da gre za vrnitev preveč plačanega avansa - to pa je terjatev, ki jo je podobno kot odškodninske in kondikcijske zahtevke mogoče uveljavljati le z redno tožbo.
Ker je OPS v Kraljevu, sodišče v tuji državi, ne bi moglo odstopiti zadevo (negativni kompetenčni spor) prvostopnemu sodišču. Zato le-to o odstopljenem izvršilnem predlogu ne bi smelo odločati.
Sodišče prve stopnje je brez razloga zavrglo celoten izvršilni predlog, saj ni bilo ovir za dovolitev izvršbe za glavnico in zavrženje v presežnem - obrestnem delu.
Po določilu 63. člena ZPP je za sojenje v sporih, ki nastanejo med ali zaradi stečajnega postopka izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja stečajni postopek
izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba na osebni dohodek
Upnikovemu predlogu po čl. 124/1 ZIP, da sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži pravni osebi poravnavi in izplačilo tistih obrokov, ki jih ni odtegnila dolžniku po sklepu o izvršbi, je mogoče ugoditi le tedaj, ko je dolžnikov dolžnik za to neizpolnitev obveznosti odgovoren. Ne velja pa na primer v položaju, ko dolžnikov dolžnik zaradi težav pri poslovanju ni imel sredstev za izplačilo osebnega dohodka dolžniku.
Vmesne sodbe ni mogoče izdati, če prvo sodišče ugotovi, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka. V takem primeru je treba tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna, temveč končna sodba, s katero je treba odločiti tudi o pravdnih stroških.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1.
odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim - vzročna zveza
Delavci zavarovalnice niso povzročili škodo tožniku s tem, ko ga niso opozorili, da je vrnil nepodpisan osnutek zavarovalne pogodbe in na tak način ni bila sklenjena pogodba o zavarovanju kredita.
Bistvena sestavina obrazložitve prav vsake sodne odločbe je navedba predpisov, na katere opira sodišče svoje zaključke. Brez tega namreč odločbe ni mogoče preizkusiti. Če sodišče ni navedlo pravnih predpisov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Ker med predlagatelji na eni strani in med nasprotnima udeleženkama na drugi strani ni spora o uporabi in upravljanju solastne nepremičnine, je sodišče prve stopnje predlagatelje povsem pravilno obravnavalo kot celoto in uredilo le razmerje predlagateljev do nasprotnih udeleženk.