ZNP člen 112, 112. SZ člen 8, 12, 12/3, 26, 32, 8, 12, 12/3, 26, 32.
ureditev razmerij med solastniki - etažna lastnina - skupni prostori
S postopki v zvezi z nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je bila ustanovljena lastnina na posameznih delih stanovanjskih stavb. Etažni lastniki imajo zato pravico uporabljati skupne dele hiše v skladu z njihovim namenom in skupno. Način uporabe in uživanja skupne stvari dogovorijo etažni lastniki med seboj, v nasprotnem pa odloči o tem sodišče v nepravdnem postopku za ureditev razmerij med solastniki.
ZPP (1977) člen 103. U RS člen 11. ZS člen 5, 5/1.
nepopolna vloga - poprava vloge - uradni jezik sodišča - jezik verodostojne listine - zavrženje predloga za izvršbo
Res celotno poslovanje pred sodiščem v Republiki Sloveniji poteka v slovenščini kot uradnem jeziku - to pa velja tudi za listine, ki jih stranke predložijo, vendar pa je v konkretnem primeru verodostojna listina obračun zamudnih obresti po treh fakturah in je celotno sporočilo listine izraženo v številkah. Procesna posledica zavrženja izvršilnega predloga bi v opisanem primeru presegla namen procesnega zakona o poslovanju v slovenskem jeziku.
letalski prevoz - odgovornost prevoznika - povrnitev gmotne škode - škoda za izgubljeno prtljago - solidarna odgovornost - več prevoznikov - omejitev odgovornosti - limit
Letalski prevoznik odgovarja preko limita, določenega v 22. členu Varšavske konvencije, če oškodovanec dokaže, da škoda izvira iz dejanja ali opustitve prevoznika ali njegovih ljudi in da je bilo dejanje storjeno z namero ali zavestjo in brezobzirnostjo v odnosu do škode, to je z drznim ravnanjem in z zavestjo, da lahko pride do škode.
V sklepu, s katerim je ustavilo izvršbo zaradi presumiranega umika izvršilnega predloga, bi moralo navesti razloge, ki bi omogočali preizkus izpodbijane odločbe, stranki pa omogočiti navajanje ustreznih pritožbenih razlogov.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - stiska
Ekonomska stiska, zaradi katere je predlagateljica podarila premoženje občini, ne predstavlja razloga, po katerem bi bila predlagateljica upravičenka do denacionalizacije po 5. čl. ZDEN.
ZPP (1977) člen 489, 489a, 196. ZPod člen 184, 185, 186.
zakonito zastopanje - direktor - vpis v sodni register - pooblastilo - pripoznava tožbenega zahtevka - sosporništvo - formalno sosporništvo - materialno sosporništvo
Če gre za spor med dvema podjetjema, mora sodišče uporabiti postopek v gospodarskih sporih. Če je na strani tožene stranke tožena tudi fizična oseba, pa mora ugotoviti, ali sta toženi stranki materialna ali formalna sospornika. Če gre za materialno sosporništvo, mora uporabiti določilo 491. člena in ravnati po postopku v gospodarskih sporih; če pa gre za formalno sosporništvo, potem mora tožbi proti tožencema, ki se morata obravnavati v različnih postopkih, razdružiti in zadevi ločeno obravnavati.
Vpis v sodni register ni vedno konstitutivnega pomena. Nedvomno je vpis bistven za ustanovitev, združitev, organiziranje in prenehanje subjekta vpisa ter statusne in druge spremembe tega subjekta (prvi odstavek 184. člena tedaj veljavnega Zakona o podjetjih). Drugače pa je v primeru podatkov, ki niso namenjeni sami možnosti izvajanja pravnega prometa, marveč so namenjeni varnosti pravnega prometa (med slednje spada pooblastilo v pravnem prometu s tretjimi osebami). Ti podatki po določilu drugega odstavka 186. člena Zakona o podjetjih res učinkujejo nasproti tretjim osebam šele od dneva vpisa; toda v notranjih razmerjih ni ovire, da ne bi sodišče pri svojem odločanju upoštevalo listinskih dokazov (zapisnik zbora delavcev in predlog za vpis spremembe pooblaščenih oseb za zastopanje v sodni register).
Po določilu 63. člena ZPP je za sojenje v sporih, ki nastanejo med ali zaradi stečajnega postopka izključno krajevno pristojno sodišče, ki opravlja stečajni postopek
Ker je OPS v Kraljevu, sodišče v tuji državi, ne bi moglo odstopiti zadevo (negativni kompetenčni spor) prvostopnemu sodišču. Zato le-to o odstopljenem izvršilnem predlogu ne bi smelo odločati.
Sodišče prve stopnje je brez razloga zavrglo celoten izvršilni predlog, saj ni bilo ovir za dovolitev izvršbe za glavnico in zavrženje v presežnem - obrestnem delu.
Izvršilno sodišče bi po 2.odst. 54a člena ZIP lahko izdalo sklep, s katerim bi v obsegu ugovora razveljavilo sklep s katerim je dovolilo izvršbo, med tem ko bi o delnem umiku izvršilnega sklepa, s katerim je bilo naloženo plačilo glavnice, odločalo pravdno sodišče.
Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, ali je glede obresti in stroškov razveljavljen celoten izvršilni sklep - torej tudi pravnomočni del, ali sami del s katerim je dovoljena izvršba.
Sodišče lahko po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Tožeča stranka navaja v mandatni tožbi, da gre za vrnitev preveč plačanega avansa - to pa je terjatev, ki jo je podobno kot odškodninske in kondikcijske zahtevke mogoče uveljavljati le z redno tožbo.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba na osebni dohodek
Upnikovemu predlogu po čl. 124/1 ZIP, da sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži pravni osebi poravnavi in izplačilo tistih obrokov, ki jih ni odtegnila dolžniku po sklepu o izvršbi, je mogoče ugoditi le tedaj, ko je dolžnikov dolžnik za to neizpolnitev obveznosti odgovoren. Ne velja pa na primer v položaju, ko dolžnikov dolžnik zaradi težav pri poslovanju ni imel sredstev za izplačilo osebnega dohodka dolžniku.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1.
odgovornost organizacij združenega dela nasproti tretjim - vzročna zveza
Delavci zavarovalnice niso povzročili škodo tožniku s tem, ko ga niso opozorili, da je vrnil nepodpisan osnutek zavarovalne pogodbe in na tak način ni bila sklenjena pogodba o zavarovanju kredita.
Vmesne sodbe ni mogoče izdati, če prvo sodišče ugotovi, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka. V takem primeru je treba tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna, temveč končna sodba, s katero je treba odločiti tudi o pravdnih stroških.
Določba 40. čl. ZSR je kogentne narave, zato je najemnik stanovanja, ki ne izpolnjuje pogojev iz te zakonske določbe, pridobil s sklenitvijo najemne pogodbe stanovanjsko pravico, čeprav mu ni bila izdana odločba o dodelitvi stanovanja.
Ker med predlagatelji na eni strani in med nasprotnima udeleženkama na drugi strani ni spora o uporabi in upravljanju solastne nepremičnine, je sodišče prve stopnje predlagatelje povsem pravilno obravnavalo kot celoto in uredilo le razmerje predlagateljev do nasprotnih udeleženk.