azil - pogoji za priznanje azila - ekonomski razlogi
Osebi, ki želi azil zato, ker se v izvorni državi nima kam vrniti, oziroma se boji preganjanja, ker je bila v času vojne v Bosni in Hercegovini v Sloveniji in se ni borila proti JLA, ni mogoče priznati azila v RS. Na odločitev o stvari ne vplivajo niti dejstva, da tožnik od leta 1970 živi v Sloveniji, kjer je bil tudi zaposlen do leta 1996, in si kljub temu ne more urediti statusa niti po Zakonu o tujcih niti po Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 35, 35/2, 36, 36/1-5, 71, 71/1. ZUS člen 73.
azil - zloraba postopka
Če tujec vloži prošnjo za azil zato, da bi se izognil odstranitvi iz Republike Slovenije, se šteje, da je zlorabil postopek za pridobitev pravice do azila, zato je treba njegovo vlogo kot očitno neutemeljeno zavrniti.
ZPP člen 36, 41, 41/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 374, 374/2, 377, 378, 383.ZOR člen 154, 154/1, 200, 200/1, 200/2, 940, 941. ZTPDR člen 73. ZVD člen 16.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - zavrženje revizije - povrnitev negmotne škode - krivdna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - varen delovni prostor - obrnjeno dokazno breme - načelo individualizacije odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Pravilno je sklepanje sodišč prve in druge stopnje o krivdnem ravnanju tožničinega delodajalca, ki spričo opustitev z Zakonom o varstvu pri delu naloženih mu obveznosti ni zagotovil svojim delavcem varnih delovnih pogojev - zlasti tudi ne ureditve varnih delovnih prostorov. V našem pravnem sistemu je subjektivna odgovornost pravilo, objektivna pa izjema. Ker se toženi stranki ni uspelo razbremeniti odgovornosti tožničinega delodajalca, ki se domneva kot pravilo, je odpadla potreba po presoji morebitnega obstoja odškodninske odgovornosti tudi po pravilih o t.i. objektivni odgovornosti.
Podpis sodnika na pisanju, s katerim je sodišče obsojencu vročilo obtožnico, ne predstavlja opravljanja preiskovalnih dejanj, saj se vročitev obtožnice opravi, ko je preiskava že končana. Izločitveni razlog iz 4. točke 39. člena ZKP zato ni podan.
priznanje tuje sodne odločbe - sistem omejenega preiskusa tuje odločbe
Trditev nasprotnega udeleženca, da izvršitev tuje sodbe ne bo mogoča, ker predmeta sodbe ne proizvaja več, ni pravno odločilna. Ne gre za izvršitev tuje sodne odločbe, ampak samo za njeno priznanje, za katero velja sistem omejenega preizkusa v smislu določb 94. do 107. člena ZMZPP. Ta preizkus je pokazal, da niso podane ovire za priznanje sodne odločbe.
ZMZPP člen 96, 96/1, 96/2, 100, 108, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 109/4, 109/5.URS člen 14, 22, 23. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu člen 4.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - možnost sodelovanja v postopku - avstrijska zamudna sodba - obvezno zastopanje po odvetniku - brezplačna pravna pomoč - dvostranska mednarodna pogodba
V avstrijskem civilnem procesnem pravu predpisano obvezno zastopanje pri odvetniku ni v nasprotju s slovenskim javnim redom, zato ta okoliščina ne predstavlja ovire za priznanje avstrijske sodne odločbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22283
KZ člen 3, 3/2, 217, 217/2, 234a, 234a/2.ZKP člen 420, 420/2.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - goljufija - poslovna goljufija - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bila v času, ko je obsojenec izvršil kaznivo dejanje, za kaznivo dejanje goljufije predpisana strožja kazen kot v pozneje sprejetem KZ, je sodišče ravnalo v skladu z 2. odstavkom 3. člena KZ, ko je obsojenčevo dejanje kvalificiralo kot kaznivo dejanje goljufije po 2. in 1. odstavku 217. člena KZ in ne po 2. in 1. odstavku 234.a člena KZ, čeprav opis obsojenčevega dejanja ustreza opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije. V tem primeru bi bil namreč zoper njega uporabljen strožji zakon, ki je začel veljati po storitvi kaznivega dejanja.
Ni vzajemnosti pri priznavanju sodnih odločb avstrijskih sodišč, razen v primerih, ko je vzajemnost z meddržavnim sporazumom izrecno dogovorjena. Nobeden izmed sporazumov z Republiko Avstrijo ne obravnava sporov za plačilo odvetniškega honorarja. Tako tudi ne sporazum med FLRJ in Republiko Avstrijo o vzajemnem priznanju in izvršitvi arbitražnih odločb in poravnav, sklenjenih pred arbitražami, v trgovinskih zadevah, z dne 18.3.1960. Ta sporazum se nanaša samo na arbitražne odločbe, ne pa na odločbe sodišč.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - začetna in naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - ustalitev krajevne pristojnosti
Kljub temu, da je treba v tej zadevi uporabiti določbe ZIZ-A, pa tretji odstavek 35. člena tega zakona ne prihaja v poštev. Z njim je namreč ob izrecnem sklicevanju na drugi odstavek istega člena urejena le začetna kumulacija izvršilnih sredstev. Zato so razlogi za odločitev v tem sporu o pristojnosti enaki tistim, ki so že uveljavljeni v dosedanji sodni praksi: sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča.
ZVO člen 35, 35/2, 78, 78/1, 78/2, 78/3.ZS člen 3, 3/2.URS člen 3, 3/2.
poseg v okolje - postavitev daljnovoda - odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnine - merila za določitev višine odškodnine - neobstoj (nesprejem) podzakonskega predpisa - delna zakonska praznina - kršitev ustavnega načela delitve oblasti
Postavitev koridorja in daljnovoda na tožničini nepremičnini predstavlja prav tak poseg, kot ga ima v mislih prvi odstavek 78. člena ZVO. Nesprejem v drugem odstavku istega člena predvidenega podzakonskega predpisa pomeni delno zakonsko praznino. Nižji sodišči sta pri določitvi odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine ravnali v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 3. člena ZS.
Upoštevali sta merila, ki veljajo pri določanju odškodnine za zmanjšano vrednost nepremičnine v drugih podobnih primerih iz obligacijskega prava in se pri tem oprli na izvedensko mnenje stalnega sodnega izvedenca gradbene stroke. Tako sta ne samo smeli, ampak tudi morali storiti, ker ne smeta odkloniti sodnega varstva (drugi odstavek 2. člena ZPP) in ker morata v konkretni zadevi napolniti tudi eventuelno pravno praznino (drugi odstavek 3. člena ZS). Zato tako ravnanje sodišča ne pomeni zatrjevane kršitve načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast iz drugega odstavka 3. člena URS.
pogodba o potrošniškem posojilu - prodaja na obroke - kogentne zakonske določbe - ničnost pogodbenih določb - zastaranje
Pogodbena določba, ki upošteva le časovno zaporedje in število neplačanih obrokov, ne določa pa hkrati količinskega doseganja najmanj osmine kupnine, je za posojilojemalca manj ugodna od zakonske določbe četrtega odstavka 546. člena ZOR in zato na podlagi 551.
člena ZOR nična. Vendar pa takšna situacija ne pomeni, da sploh ne velja določba o takojšnji zapadlosti kupnine. Ker so se stranke zanjo dogovorile, velja, vendar z dodatkom, ki je skladen z zakonsko zahtevo, da morata oziroma morajo zamujeni obroki dosegati najmanj osmino kupnine.
Sodišče druge stopnje ni bilo dolžno presojati preostalih pritožbenih navedb, uperjenih v grajo na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, saj jih sodišče druge stopnje ni štelo za odločilne in s tem v zvezi tudi obrazložilo s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 360. člena ZPP.
Ker ugotovljeno in v revizijskem postopku neizpodbojno dejansko stanje po vsebini in obsegu zadošča za materialnopravno pravilno odločitev v sporu, ni mogoče pritrditi revizijskemu očitku, po katerem izpodbijane sodbe zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih naj ne bi bilo mogoče preizkusiti.
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine iz naslova toženčeve poslovne odškodninske odgovornosti. Pogoj za nastanek te je kršitev pogodbeno prevzete - torej poslovne obveznosti. Tožnikovo smiselno zavzemanje za presojo obstoja toženčeve obveznosti na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti (s sklicevanjem na določbe 154. člena ZOR) je neutemeljeno, saj zahtevka za plačilo odškodnine ni opiral na toženčeve kršitve morebitnih zakonskih ali sicer predpisano odrejenih obveznosti, temveč na kršitve toženčevih poslovnih obveznosti. Do teh pa ni moglo priti glede na ugotovljeno zvestobo strank v dogovoru.
Obremenjenost pogodbene volje z grožnjo lahko ima za posledico le izpodbojnost pogodbe. Ugotovljena vsebina dogovora o "poslovnem sodelovanju" je znotraj okvira proste dispozicije pogodbenih strank. Zato je v reviziji terjano poimenovanje pogodbe in predpisa, s katerim bi bila pravno urejena, brez slehernega pomena.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku
Vrhovno sodišče pritrjuje oceni višjega sodišča, da je vsebina toženčevega komentarja žaljiva tako za višje sodnike kot za sodnike prve stopnje in tiste osebe, ki pomagajo sodnikom pri delu. Gre za trditve, da sodišče ne bere vlog, ker ne upošteva ugovora zastaranja, da ne bere niti pritožb, pa bi jih moralo, da bi si sodniki zaslužili enormno visoke plače in si s tem olajšali slabo vest, ki jih mora pošteno črvičiti, če so vsaj malo poštene sorte, nadalje trditve o nizkem IQ avtorja umotvora take zahteve za plačilo sodne takse, ki bi moral poiskati službo z manj miselnimi napori, če je to sploh mogoče itd. Take trditve predstavljajo vrednostno oceno, ki je objektivno žaljiva že sama po sebi, žaljiva je tudi v subjektivnem pogledu v razmerju do konkretnih oseb, ki jim je namenjena. Poleg tega taka vrednostna ocena skuša jemati ugled sodstvu in izraža preziranje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke s procesnim vodenjem - preklic pooblastila
Preklic pooblastila ureja 99. člen ZPP tako, da velja od prejema preklica dalje. Ker v obeh preklicih pooblastila ni navedeno, da bi tožeča stranka preklicala pooblastilo za vložitev predloga za določitev drugega sodišča ali da ga umika, je Vrhovno sodišče odločalo o tem predlogu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS07903
ZOR člen 99, 99/2, 100, 595, 596, 584, 584/1, 599.ZPP člen 11, 11/1, 184, 185, 185/1.
zakup - prenehanje zakupa - plačilo zakupnine - razlaga pogodbe - skupni namen pogodbenikov - pogodbena volja strank - interpretacija nejasnega določila v korist druge pogodbene stranke - sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti
Pogodba vsebuje laični izraz "prekinitev" zakupne pogodbe, ki ga ZOR ne pozna. Sodišči sta to pogodbeno določilo razlagali v skladu z drugim odstavkom 99. člena ZOR, po katerem se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Izhajali sta iz ugotovitve, da je bil namen dogovora pogodbenikov plačilo zakupnine zaradi obnove poškodovanih površin, torej po tem, ko zakupnik predmet zakupa neha uporabljati, ne glede na to, na čigavi strani je razlog prenehanja zakupa. Glede na ugotovljeni skupni namen pogodbenikov, interpretacija nejasnega določila v korist druge pogodbene stranke (100. člen ZOR) ne pride v poštev.
Kartice Kviz loterije "Dobim Podarim" pri prehodu državne meje predstavljajo le navaden papir. Poseben papir - vrednotnica -
postanejo šele tedaj, ko se dajo v promet kot papir, ki ima možnost udeležbe na loterijskem dobitku. Zato ni pogojev za oprostitev davka od prometa po 7. točki 18. člena ZPD.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22328
ZKP člen 420, 420/2.KZ člen 189, 25.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - opustitev zdravstvene pomoči - sostorilstvo
S tem ko zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti tudi sam ugotavlja, da se je sodišče druge stopnje v sodbi formalno opredelilo do vseh pritožbenih navedb, ocenjuje pa te zaključke kot pavšalne in vsebinsko prazne, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki ni razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
Pri opustitvenem dejanju, kot je kaznivo dejanje opustitve zdravstvene pomoči po 189. členu KZ, obstaja možnost sostorilstva.
V postopku za varstvo zakonitosti se lahko ocenjuje le zakonitost izrečene kazni, ne pa njena višina ter nove olajševalne okoliščine.
Procesna predpostavka za dovoljenost revizije je med drugim tudi vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe. Ta vrednost mora v premoženjskih sporih po drugem odstavku 367. člena ZPP presegati 1.000.000 SIT. Spor zaradi izpraznitve stanovanja ima pravno podlago v SZ in je premoženjske narave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22292
KZ člen 24, 24/1, 127, 127/1.ZKP člen 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - poskus umora - prostovoljni odstop pri poskusu - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Pri dokončanem poskusu pride v poštev prostovoljni odstop v primerih, ko storilec z aktivnim delovanjem prepreči nastanek prepovedane posledice. S tem ko je obsojenec dvakrat ustrelil s pištolo proti oškodovancu, vendar ga ni zadel, je dokončal izvršitveno dejanje, pri čemer smrt oškodovanca kot skrajna posledica kaznivega dejanja ni nastopila zaradi zgrešenih strelov in ne zaradi obsojenčevega delovanja v smeri njene preprečitve. Zato obsojenec ni prostovoljno odstopil od izvršitve tega kaznivega dejanja in sodišče ni bilo dolžno uporabiti določbo 1. odstavka 24. člena KZ.