povrnitev negmotne škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi invalidnosti bližnjega - posebno težka invalidnost - pogoji in merila za odmero odškodnine
Pravni standard posebno težke invalidnosti je postavljen zelo visoko. Redkokdaj poseže zakonodajalec po kar dvojni gradaciji lastnosti nekega stanja, težavnosti ipd.. Pogoj za priznanje odškodnine iz obravnavanega naslova ni torej sama invalidnost, marveč mora biti ta težka. Že sam izraz težek izraža neko značilnost v visoki meri. Temu pa je še pristavljen dodatek "posebno", ki kvalificira izmed težkih invalidnosti le tiste, ki po svoji teži posebej izstopajo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Na navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki se nanašajo na dokazno presojo in zaključke pravnomočne sodbe, vrhovno sodišče ni dolžno odgovarjati, ker je uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izključeno kot razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva (2. odstavek 420. člena ZKP).
Ker je stranka v upravnem postopku imela možnost navajati dejstva in predlagati dokaze, na katere se nanaša dokončna odločba, v tožbi navajani in predloženi dokazi predstavljajo tožbeno novoto, ki ni dopustna.
Razdrtje pogodbe ima sicer različne pravne posledice. Vendar, ker gre tu za odločanje o tožničinem kondikcijskem zahtevku, ki je objektivna posledica razdrtja pogodbe (drugi odstavek 132. člena ZOR), ni pomembno, kdo nosi odgovornost, da je prišlo do razdrtja.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Ker se Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, ki jih vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti izrecno navede in obrazloži, ne preizkuša navedb, kjer se vlagatelj "v izogib ponavljanju" sklicuje na navedbe v drugih pravnih sredstvih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - narava sodnega postopka - izvršilni postopek - sorodstveno razmerje med stranko in sodnikom pristojnega sodišča
Pomemben element pri odločitvi, ali so okoliščine, ki bi utegnile utemeljevati delegacijo pristojnosti, res tehtne in smotrne, je tudi narava postopka, ki je uveden pri krajevno pristojnem sodišču. V obravnavanem primeru gre za izvršbo in uporabo določb ZIZ, pri katerih pa imajo izhodiščne okoliščine za odločanje predvsem objektivno naravo. Glede na naravo spora torej ugotovljeno sorodstveno razmerje ne more tako pomembno vplivati na potek postopka, da bi bilo mogoče sprejeti tezo, da bi navedeno razmerje pri udeležencih izvršilnega postopka lahko vzbudilo dvom v nepristranskost odločanja.
pravni interes za pritožbo - napotitev na obvezno služenje vojaškega roka
Glede na to, da se določba 2. odstavka 62. člena ZVojD v delu, ki se nanaša na obvezno izvajanje napotitev na služenje vojaškega roka, več ne izvaja, tožena stranka nima več pravovarstvene potrebe v tem upravnem sporu.
ZZZDR člen 102, 103, 129.ZPP člen 286, 337, 339, 339/1, 371, 379, 379/1, 408, 408/1, 408/3, 414.
dolžnost preživljanja - razmerja med starši in otroki - višina preživnine - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - zmožnosti preživljalca - občasni dohodki - dohodek od nepremičnine
Ko se ugotavljajo zmožnosti staršev za preživljanje, je treba upoštevati vse njihove redne in izredne dohodke, njihovo splošno premoženjsko stanje tako glede lastništva premičnin kakor tudi nepremičnin ter vse zmožnosti za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov. S takšnim kompleksnim razumevanjem možnosti zavezanca sta zarisana obseg in način ugotavljanja relevantnih dejstev na prvi in drugi stopnji sojenja in materialnopravna presoja tako ugotovljenih dejstev. Tudi procesne določbe nalagajo sodišču, da v zakonskih sporih ukrene vse, kar je potrebno da se zavarujejo pravice in interesi otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS07736
ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 351, 351/1.ZNP člen 37.ZIZ člen 24.ZMZPP člen 32, 111.ZOR člen 204. Zakon o dedovanju Republike Hrvaške člen 135.
pravni interes - priznanje tuje sodne odločbe - odškodninski spor - pritožba - hrvaška sodna odločba - odškodnina za negmotno škodo - prehod odškodninske terjatve - smrt oškodovanca
Terjatev za povrnitev nepremoženjske je podeljiva, če je o njej pravnomočno razsojeno do oškodovančeve smrti.
Predlagatelj v postopku za prznane tuje sodne odločbe nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, ker v izvršilnem postopku ne bo mogel izkazati, da je takšna terjatev prešla nanj.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb
S tem ko zahteva napada dejansko stanje, ki ga je sodišče ugotovilo v zvezi z obsojenkinim naklepnim ravnanjem ter ne soglaša z oceno njenega zagovora in ostalih izvedenih dokazov, istočasno pa ponuja lastno presojo le-teh, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katere ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - nastanek gmotne škode
Za določitev o tožbenem zahtevku je bistvena ugotovitev, da je bil les posekan z dovoljenjem takratne lastnice (N.J.) ter da se je to zgodilo še preden je ta parcelo podarila tožnici. Revizijsko sodišče zato soglaša s (pravnim) zaključkom pritožbenega sodišča, da "pred 14.9.1999, ko je bila sklenjena darilna pogodba med N.J. in tožnico ..., za K.Š. niso mogla nastati nikakršna upravičenja" (prim. 155. člen ZOR).
aktivna legitimacija otroka za vložitev preživninske tožbe - neizvrševanje roditeljske pravice - formalni obstoj zakonske zveze - kolizijski skrbnik - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca
Mladoletni otrok ima pravico in pravni interes, da od staršev zahteva preživnino ne glede na morebitno formalno (ne)dodelitev enemu od njiju. V postopku nastopa kot stranka (nosilec pravic). To pomeni, da lahko (zastopan po enem od staršev) toži drugega od staršev, ne glede na obstoj zakonske zveze med njima, naj prispeva k njegovemu preživljanju do mere, da bodo v celoti krite njegove potrebe.
ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 194.ZOR člen 1066, 1066/1, 1066/2. ZBH člen 62.
sosporniki - sosporništvo med glavnim dolžnikom in porokom - odtujitev pravice med pravdo - materialnopravna in procesna legitimacija - kreditna pogodba - vračilo kredita - hranilnica
Ker iz razmerja med glavnim dolžnikom in porokom ne izhaja, da bi morala biti njuna odgovornost nujno enaka kar zadeva njen obseg in vsebino, sta pravna teorija in sodna praksa soglasni, da ne moreta biti enotna sospornika (in zato tudi ne nujna sospornika). Zoper glavnega dolžnika in poroka je namreč možna različna sodba, ker ima porok proti upniku tudi tiste ugovore, ki so zasnovani v osebnem razmerju med porokom in upnikom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti v izvršilnem postopku - sorodstvo dolžnice in sodnika pristojnega sodišča
Pomemben element pri odločitvi, ali so okoliščine, ki bi utegnile utemeljiti delegacijo pristojnosti, res tehtne in smotrne, je namreč tudi narava postopka, ki je uveden pri krajevno pristojnem sodišču. V obravnavanem primeru gre za izvršbo in uporabo določb Zakona o izvršbi in zavarovanju, pri katerih pa imajo izhodiščne okoliščine za odločanje predvsem objektivno naravo.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203.ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - metoda odmere odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Za uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine je izhodišče ugotovitev obstoja in obsega nepremoženjske škode, torej dejstev. Ta se primerjajo z drugimi nepremoženjskimi škodami in umeščajo v razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in vrednotijo glede na relevantne subjektivne okoliščine ter okoliščine primera. Določitev pravične denarne odškodnine, ki pomeni uporabo materialnega prava, je torej rezultat upoštevanja načela individualizacije in hkrati objektivne pogojenosti višine odškodnine.
razmerja med razvezanima zakoncema - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - nevzdržnost zakonske zveze - vpliv vzrokov za razvezo zakonske zveze na odločanje o preživninskem zahtevku
Pri odločanju o preživninskem zahtevku nepreskrbljenega zakonca sodišče lahko upošteva vzroke, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna (zadnji stavek 81. člena ZZZDR). To so samo tisti, zaradi katerih bi bila določitev preživnine nepravična glede na ravnanje in obnašanje zahtevajočega zakonca v razmerju do zakonca, ki naj bi dajal preživljanje (primeri, ko je prišlo do razveze zgolj zaradi obnašanja zahtevajočega zakonca /npr. zapustitev, grdo ravnanje, prešuštvo ipd./, ali primeri, ko je bila zakonska zveza izrazito oziroma nenavadno kratkotrajna).