stroški kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odmero krivdno povzročenih stroškov
Obdolženec nima pravice do posebne pritožbe zoper sklep o odmeri krivdnih stroškov tretjim osebam, izdanem na podlagi 1. odstavka 94. člena ZKP, ampak lahko to odločitev izpodbija s pritožbo zoper odločbo o stroških v glavni stvari.
Ker obsojenčev zagovornik odločbe o stroških kazenskega postopka ne izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo, ampak jo vlaga zoper pravnomočen sklep, ki ga je sodišče sprejelo na podlagi 1. odstavka 94. člena ZKP in s katerim je zavrnilo njegov predlog, da se priči naložijo v plačilo krivdno povzročeni stroški, take pravice pa nima, je njegova zahteva nedovoljena.
priglasitev del - urbanistično potrdilo - obnova postopka
Ker se postopek priglasitve del, na katerega se nanaša predlog za obnovo postopka, ni končal z upravno odločbo, ampak s potrdilom (urbanistično potrdilo), ni pogojev za uvedbo postopka po predlogu za obnovo.
ZTel člen 7. Uredba o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o opravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja člen 14, 14/2, 14/3.URS člen 120, 120/1, 120/2, 125, 153, 153/3, 156. ZUS člen 60, 60/1-4, 60/3, 77, 77/2-3.
pogodba o medmrežnem sodelovanju - upravna stvar
Sodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakon, podzakonske predpise pa uporabljajo le, če so v skladu z zakonom in ustavo.
Upravni akt je lahko izdan le, če je za to dana podlaga v zakonu ali zakonitem predpisu. Ker določbe 2. in 3. odstavka Uredbe o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja nimajo podlage v ZTel, pač pa so v nasprotju s 5. alineo 7. člena ZTel, te določbe uredbe niso zakonita podlaga za izdajo upravne odločbe ministra, pristojnega za zveze.
ZTPDR člen 73.ZOR člen 154, 154/2.ZPP člen 2, 7, 7/1, 212.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu ali v zvezi z delom - nesreča na službeni vožnji - trditvena podlaga - trditveno breme - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Samo dejstvo službene poti ne zadostuje za obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca. Utemeljuje samo obstoj prve temeljne predpostavke, da gre za nesrečo v zvezi z delom.
sprememba lokacijskega dovoljenja - poziv na predložitev dokaza - nepredložitev dokaza
Nepredložitev dokaza, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču, ne pomeni, da je vloga za spremembo lokacijskega dovoljenja nepopolna v smislu 68. člena ZUP/86.
inšpekcijski ukrep - nelojalna konkurenca - sojenje na seji
Dejanska podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa je bila v obravnavani zadevi podana ovadba in ne podobnost z zavarovano znamko in zato neoprava glavne obravnave ni vplivala na zakonitost sodbe in torej ni podan očitani pritožbeni razlog bistvene kršitve postopka v upravnem sporu.
dovolitev priglašenih del - obnova postopka - položaj stranke v upravnem postopku
Tožnika v predlogu za obnovo postopka nista izkazala, da bi bile z odločbo o dovolitvi priglašenih del kršene njune pravice ali pravne koristi. Položaj stranke v upravnem postopku ima po 49. členu ZUP/86 oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, oseba, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka.
ZPP člen 139, 139/2, 140, 140/2, 394, 394/2. ZDSS člen 16.
vročanje na delovno mesto - obnova postopka
Ne gre za kršitev določb ZPP, če je sodno pisanje, vključno s sodno odločbo, v primeru odsotnosti naslovnika vročeno na delovnem mestu osebi, ki opravlja delo po pogodbi o začasnem študentskem delu.
Delavec se pravici do odpravnine praviloma ne more odpovedati vnaprej, temveč šele takrat, ko je povsem jasno, da je pravico, ki se ji odpoveduje, dejansko pridobil. Delodajalec je vezan na kasnejši pravnomočni sklep, s katerim je delavcu odmeril in določil izplačilo odpravnine.
disciplinski postopek - izbira disciplinskega ukrepa - pogojna odložitev izvršitve
Okoliščine, ki vplivajo na izbiro disciplinskega ukrepa, niso same po sebi že tudi tiste, ki utemeljujejo odločitev o pogojni odložitvi izvršitve ukrepa, čeprav so nekatere lahko celo iste. Bistvena je pozitivna prognoza, da je mogoče pričakovati, da bo že samo grožnja z izvršitvijo disciplinskega ukrepa vplivala na delavca tako, da ne bo več ponavljal kršitev delovnih obveznosti.
razporeditev na delovno mesto - osnova za obračun plače - plačilni razred - količnik za obračun plače
Razporeditev policista po službeni potrebi pojmovno ne pokriva samo začasne razporeditve zaradi nemotenega opravljanja naloge policije, temveč tudi razporejanje delavcev policije v smislu določb 30. člena ZDDO na podlagi delovnih potreb, zlasti če je razporeditev potrebna zaradi izvrševanja nalog državnega organa.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela
Glede na določbe konvencije in glede na uporabljene določbe ZDR je neupravičen izostanek z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev), če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja.
dohodnina za leto 1995 - nagrada stečajnemu upravitelju
Nagrada, ki jo dobi stečajni upravitelj za delo po prvem odstavku 83. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), ni izvzeta kot dohodninski vir na podlagi 14. točke 19. člena Zakona o dohodnini (ZDoh). Navedena določba ZDoh namreč velja za nagrade oziroma častna priznanja, ki jih za dosežke na posameznih področjih uvajajo različni zakoni. Nagrada, ki jo dobi stečajni upravitelj na podlagi ZPPSL, je odmena za opravljeno delo in se od nje plačuje davek od osebnih prejemkov.
ZDR (1990) člen 106. ZPPSL člen 51. ZDSS člen 23, 24.
prenehanje delovnega razmerja - ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja - izvršljivost nedokončnega sklepa
Po določbi prvega odstavka 106. člena ZDR ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve. Izjeme, v katerih je izvršljiv nedokončen sklep, so izrecno navedene v drugem odstavku 106. člena ZDR. Med njimi ni sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije, zato ima tak sklep lahko učinke šele z dokončnostjo. Če se uveljavlja sodno varstvo, ker delodajalec ni odločil o ugovoru, sodišče odloči o pravici, obveznosti in odgovornosti delavca (podlaga je v 23. in 24. členu zakona o delovnih in socialnih sodiščih - Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.), v takem primeru pa postane sklep delodajalca dokončen s pravnomočnostjo sodbe.
Temeljni učinek pogodbe o prevzemu dolga je v tem, da na mesto dotedanjega dolžnika, ki postane prost obveznosti, stopi nov dolžnik. Prav v ta učinek pogodbe mora privoliti upnik.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - razveljavitev odločbe, ki je podlaga za izdajo sklepa o izvršbi - sporazum o obstoju terjatve - zastavna pravica na nepremičninah - prevzem dolga - sprememba dolžnika - zastavitelj po sporazumu kot novi dolžnik - odgovornost za obveznosti - izvršba
Ker je zastavitelj postal dolžnik, ni več pomemben tisti učinek sporazuma o obstoju terjatve z dne 17.8.1995, ki je zadeval njega kot zastavitelja in glede katerega ima drugostopenjsko sodišče sicer prav, ko (smiselno) ugotavlja, da brez vknjižbe ni zastavne pravice (glej prvi odstavek 249. člena ZIP). S tem, ko je postal dolžnik, jamči C. d.d. iz L. z vsem svojim premoženjem za prevzeti dolg, torej tudi z vsemi svojimi nepremičninami.
prisilna izterjava davčnega dolga - uveljavljanje odškodnine - dolgovni seznam
V postopku prisilne izterjave davčnega dolga zavezanec ne more uspešno uveljavljati odškodninskega zahtevka, ki ne izhaja iz aktov, ki se prisilno izvršujejo. V tem primeru pa tudi izterjava ni izvršljiva, saj je tožena stranka ugodila tožnikovi pritožbi in odpravila sklep prvostopnega organa, ker dolgovni seznam, na podlagi katerega je bil sklep izdan, ni bil sestavljen v skladu s predpisi.
stimulativni del plače direktorja - pravna podlaga - odškodninska odgovornost
Sodišče je ugotovilo, da za izplačila stimulacije na izvedeni način, ni bilo pravne podlage. Obračuna oziroma izplačila stimulativnega dela plače na podlagi 5. člena pogodbe o zaposlitvi toženec ni zahteval, saj je tudi ves čas sodnega postopka vztrajal pri upravičenosti do sporne stimulacije. Zato sodišče ni imelo nobene pravne podlage, da bi ugotavljalo, do kakšne stimulacije bi bil res upravičen.
Zahteva, da mora tožeča stranka ugovore zoper izdano ji dokončno odločbo zavoda utemeljevati s konkretnimi dejstvi in s predlaganjem dokazov, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje, ni prevalitev dokaznega bremena na tožečo stranko.