povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - glavobol - duševne bolečine zaradi skaženosti - enotna sodna praksa - sprememba sodne prakse - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje
Iz istega škodnega dogodka izvirajoče posledice ni mogoče dvakrat ali večkrat upoštevati kot okoliščine ob odmeri za nepremoženjsko škodo - torej hkrati ob odmeri odškodnine za dve ali več izmed relativno samostojnih oblik pravno priznane nepremoženjske škode. To pa ne izključuje t.i. prehajanja ene oblike nepremoženjske škode v drugo obliko ob sicer identičnem vzroku za njen nastanek; vendar ko pride do takega prehoda, je končana posledica upoštevana spet le pri odmeri odškodnine za transformirano obliko nastale nepremoženjske škode.
Za spremembo ustaljene sodne prakse, ki vrhovno sodišče veže, mora biti podan evidenten in utemeljen razlog, saj bi sicer prišlo do neenakega obravnavanja oškodovancev. Dolgoletne sodne prakse ni mogoče spremeniti v posamičnem primeru, temveč se mora sprememba nanašati na nedoločen krog oškodovancev in mora veljati za vse oškodovance hkrati.
ZTel člen 7. Uredba o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o opravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja člen 14, 14/2, 14/3.URS člen 120, 120/1, 120/2, 125, 153, 153/3, 156. ZUS člen 60, 60/1-4, 60/3, 77, 77/2-3.
pogodba o medmrežnem sodelovanju - upravna stvar
Sodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakon, podzakonske predpise pa uporabljajo le, če so v skladu z zakonom in ustavo.
Upravni akt je lahko izdan le, če je za to dana podlaga v zakonu ali zakonitem predpisu. Ker določbe 2. in 3. odstavka Uredbe o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja nimajo podlage v ZTel, pač pa so v nasprotju s 5. alineo 7. člena ZTel, te določbe uredbe niso zakonita podlaga za izdajo upravne odločbe ministra, pristojnega za zveze.
sprememba lokacijskega dovoljenja - poziv na predložitev dokaza - nepredložitev dokaza
Nepredložitev dokaza, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču, ne pomeni, da je vloga za spremembo lokacijskega dovoljenja nepopolna v smislu 68. člena ZUP/86.
ZTPDR člen 73.ZOR člen 154, 154/2.ZPP člen 2, 7, 7/1, 212.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu ali v zvezi z delom - nesreča na službeni vožnji - trditvena podlaga - trditveno breme - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Samo dejstvo službene poti ne zadostuje za obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca. Utemeljuje samo obstoj prve temeljne predpostavke, da gre za nesrečo v zvezi z delom.
priglasitev del - urbanistično potrdilo - obnova postopka
Ker se postopek priglasitve del, na katerega se nanaša predlog za obnovo postopka, ni končal z upravno odločbo, ampak s potrdilom (urbanistično potrdilo), ni pogojev za uvedbo postopka po predlogu za obnovo.
dovolitev priglašenih del - obnova postopka - položaj stranke v upravnem postopku
Tožnika v predlogu za obnovo postopka nista izkazala, da bi bile z odločbo o dovolitvi priglašenih del kršene njune pravice ali pravne koristi. Položaj stranke v upravnem postopku ima po 49. členu ZUP/86 oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, oseba, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka.
inšpekcijski ukrep - nelojalna konkurenca - sojenje na seji
Dejanska podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa je bila v obravnavani zadevi podana ovadba in ne podobnost z zavarovano znamko in zato neoprava glavne obravnave ni vplivala na zakonitost sodbe in torej ni podan očitani pritožbeni razlog bistvene kršitve postopka v upravnem sporu.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - razveljavitev odločbe, ki je podlaga za izdajo sklepa o izvršbi - sporazum o obstoju terjatve - zastavna pravica na nepremičninah - prevzem dolga - sprememba dolžnika - zastavitelj po sporazumu kot novi dolžnik - odgovornost za obveznosti - izvršba
Ker je zastavitelj postal dolžnik, ni več pomemben tisti učinek sporazuma o obstoju terjatve z dne 17.8.1995, ki je zadeval njega kot zastavitelja in glede katerega ima drugostopenjsko sodišče sicer prav, ko (smiselno) ugotavlja, da brez vknjižbe ni zastavne pravice (glej prvi odstavek 249. člena ZIP). S tem, ko je postal dolžnik, jamči C. d.d. iz L. z vsem svojim premoženjem za prevzeti dolg, torej tudi z vsemi svojimi nepremičninami.
Temeljni učinek pogodbe o prevzemu dolga je v tem, da na mesto dotedanjega dolžnika, ki postane prost obveznosti, stopi nov dolžnik. Prav v ta učinek pogodbe mora privoliti upnik.
razporeditev na delovno mesto - osnova za obračun plače - plačilni razred - količnik za obračun plače
Razporeditev policista po službeni potrebi pojmovno ne pokriva samo začasne razporeditve zaradi nemotenega opravljanja naloge policije, temveč tudi razporejanje delavcev policije v smislu določb 30. člena ZDDO na podlagi delovnih potreb, zlasti če je razporeditev potrebna zaradi izvrševanja nalog državnega organa.
dohodnina za leto 1995 - nagrada stečajnemu upravitelju
Nagrada, ki jo dobi stečajni upravitelj za delo po prvem odstavku 83. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), ni izvzeta kot dohodninski vir na podlagi 14. točke 19. člena Zakona o dohodnini (ZDoh). Navedena določba ZDoh namreč velja za nagrade oziroma častna priznanja, ki jih za dosežke na posameznih področjih uvajajo različni zakoni. Nagrada, ki jo dobi stečajni upravitelj na podlagi ZPPSL, je odmena za opravljeno delo in se od nje plačuje davek od osebnih prejemkov.
ZDR (1990) člen 106. ZPPSL člen 51. ZDSS člen 23, 24.
prenehanje delovnega razmerja - ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja - izvršljivost nedokončnega sklepa
Po določbi prvega odstavka 106. člena ZDR ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve. Izjeme, v katerih je izvršljiv nedokončen sklep, so izrecno navedene v drugem odstavku 106. člena ZDR. Med njimi ni sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije, zato ima tak sklep lahko učinke šele z dokončnostjo. Če se uveljavlja sodno varstvo, ker delodajalec ni odločil o ugovoru, sodišče odloči o pravici, obveznosti in odgovornosti delavca (podlaga je v 23. in 24. členu zakona o delovnih in socialnih sodiščih - Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.), v takem primeru pa postane sklep delodajalca dokončen s pravnomočnostjo sodbe.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela
Glede na določbe konvencije in glede na uporabljene določbe ZDR je neupravičen izostanek z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni (to je dejanska ugotovitev), če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja.
disciplinski postopek - kvalifikatorane okoliščine - kršitev konkurenčne prepovedi
Tožnik je s svojim ravnanjem posegel v interes delodajalca, ker je kljub izrecnemu opozorilu o prepovedi takega ravnanja, kršil konkurenčno prepoved. V svojem imenu in za svoj račun je opravljal dela, ki so spadala v delovno področje oziroma dejavnost delodajalca in jih je ta tudi dejansko opravljal. V okviru konkurenčne prepovedi je poleg samega opravljanja enake dejavnosti sankcionirana že abstraktna nevarnost, da zaradi tega lahko nastane škoda delodajalcu. Škoda tudi ni nujno le materialna škoda, temveč tudi vsakršna druga škoda ali poseg v poslovne interese delodajalca.
dohodnina - prisilni poračun zapadlih davkov iz preveč plačane akontacije dohodnine - vpogled stranke v dolgovni seznam
Tudi v postopku prisilnega pobota preveč plačane akontacije dohodnine z drugimi zapadlimi davki je treba zavezancu dati možnost, da preveri, ali podatki iz dolgovnega seznama ustrezajo uradnim podatkom davčnega organa, če zavezanec ugovarja pravilnost dolgovnega seznama.
Zahteva, da mora tožeča stranka ugovore zoper izdano ji dokončno odločbo zavoda utemeljevati s konkretnimi dejstvi in s predlaganjem dokazov, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje, ni prevalitev dokaznega bremena na tožečo stranko.
stimulativni del plače direktorja - pravna podlaga - odškodninska odgovornost
Sodišče je ugotovilo, da za izplačila stimulacije na izvedeni način, ni bilo pravne podlage. Obračuna oziroma izplačila stimulativnega dela plače na podlagi 5. člena pogodbe o zaposlitvi toženec ni zahteval, saj je tudi ves čas sodnega postopka vztrajal pri upravičenosti do sporne stimulacije. Zato sodišče ni imelo nobene pravne podlage, da bi ugotavljalo, do kakšne stimulacije bi bil res upravičen.
prisilna izterjava davčnega dolga - uveljavljanje odškodnine - dolgovni seznam
V postopku prisilne izterjave davčnega dolga zavezanec ne more uspešno uveljavljati odškodninskega zahtevka, ki ne izhaja iz aktov, ki se prisilno izvršujejo. V tem primeru pa tudi izterjava ni izvršljiva, saj je tožena stranka ugodila tožnikovi pritožbi in odpravila sklep prvostopnega organa, ker dolgovni seznam, na podlagi katerega je bil sklep izdan, ni bil sestavljen v skladu s predpisi.
prisilna izterjava davčnega dolga - pravica zavezanca do pregleda dolgovnega seznama - spor polne jurisdikcije
Prvostopno sodišče je odločilo pravilno in zakonito, ko je tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke, ker ta tožniku, ki je v pritožbi zoper prvostopni sklep upravnega organa ugovarjal davčni obveznosti, ni omogočila vpogleda v dolgovni seznam.