varstvo ustavnih pravic - sodno varstvo - upravni spor
Če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča pristojno sodišče v upravnem sporu tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika.
ZPP člen 370, 370/3, 408.ZZZDR člen 78, 79, 105. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12.
vzgoja, varstvo in preživljanje otrok - dodelitev otroka - pravica otroka, da pove svoje mnenje - koristi otroka - preživnina za otroka
Materialnopravno pravilen pristop terja vselej upoštevanje objektivnih dejavnikov (koristi otrok), subjektivnih dejavnikov (želje otrok) pa v okviru določb 105. člena ZZZDR in 12. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah - kolikor jih je otrok sposoben izraziti ter ustrezno njegovi starosti in zrelosti.
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Načelo individualizacije terja upoštevanje stopnje in trajanja bolečin. Izhaja iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti ter da zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost in posege vanjo. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in samega namena odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki se izraža v razponih odškodnin za podobne primere nepremoženjskih škod.
Ker je tožeča stranka ves čas vedela, da gre za gradnjo na tujem svetu in to še začasno gradnjo, že ti okoliščini onemogočata uporabo instituta gradnje na tujem svetu. Za utemeljeno sklicevanje na uporabo tega instituta namreč manjka njegov bistveni element:
graditelj ni vedel in ni mogel vedeti, da gradi na tujem zemljišču.
določitev funkcionalnega zemljišča - aktivna legitimacija za vložitev zahteve
Aktivna legitimacija za vložitev zahteve za določitev funkcionalnega zemljišča po določbi 3. odstavka 46. člena ZUN ima le lastnik ali imetnik pravice uporabe zemljišča.
trditveno in dokazno breme - zaslišanje priče - ugotovitev očetovstva - zavrnitev dokaznega predloga - procesna neaktivnost stranke - izvedba DNK analize
Iz podatkov spisa in sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da je bil toženec na analizo DNK vabljen vsaj desetkrat, vendar se odvzema krvi ni udeležil. Če sodišče nekega dokaza ne more izvesti, mora odločiti ob upoštevanju ostalih dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka ter po pravilu o dokaznem bremenu (216. člen ZPP). Tako je sodišče tudi ravnalo, pri tem pa ni zanemarilo svoje dolžnosti, da mora imeti vsaka stranka možnost sodelovanja v postopku. Procesna neaktivnost stranke je njena možnost, ki pa ima v zakonu predvidene posledice - odločanje ob upoštevanju tistih dokazov, ki jih sodišče lahko izvede.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča je bivši pooblaščenec pravdne stranke - dvom v nepristranskost sodnikov
Okoliščina, da je bivši pooblaščenec stranke sedaj sodnik sodišča, pred katerim teče postopek, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v pomenu določbe 67. člena Zakona o pravdnem postopku.
zavarovalna pogodba - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti
V obravnavanem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je tožena zavarovalnica najpozneje od 12. 7. 1995 razpolagala s tožnikovim zahtevkom in vedela za trajanje tožnikove bolniške odsotnosti. Ni pa izkazano, da bi tedaj vedela ali bi morala vedeti tudi za posledice tožnikove poškodbe in odstotek njegove invalidnosti. Ta ugotovite je vplivala na odločitev sodišča o začetku teka zamudnih obresti od vtoževane odškodnine.
ZPP člen 292, 367, 367/2, 498, 498/1, 499.URS člen 25.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - ponovna otvoritev obravnave - sprejem novega Zakona o pravdnem postopku (ZPP) - pravica do pravnega sredstva - pravica do revizije
Res je imel sklep o ponovni otvoritvi obravnave za posledico, da je sodišče prve stopnje sodbo izdalo po uveljavitvi novega ZPP, vendar to ne pomeni niti posega v pravico do revizije niti v ustavno pravico do pravnega sredstva.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev izpodbojne tožbe - odplačno razpolaganje
Če je dolžnik odplačno razpolagal s svojim premoženjem v škodo upnikov in ob tem vedel ali mogel vedeti, da jim s tem škoduje, ali če je pridobitelj (odplačnega dolžnikovega razpolaganja) vedel ali mogel vedeti, da dolžnik ravna v škodo svojih upnikov, mora upnik vložiti tožbo v roku enega leta od dolžnikovega odplačnega razpolaganja.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO - načelno pravno mnenje - formalni pravni viri - enotna sodna praksa
Dosojen znesek zadoščenja po mnenju revizijskega sodišča pravično odseva vse konkretnosti odškodninskega primera (izčrpno opisane v sodbi sodišča prve stopnje) in sodno prakso v podobnih primerih.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da obsojencu kaznivo dejanje ni dokazano, da obtožba ni ponudila nobenega tehtnega dokaza, ki bi vzdržal resno presojo in da ga sodišče tudi ni izvedlo, da iz izvedenih dokazov ne izhaja, da je obsojenec storil kaznivo dejanje z direktnim naklepom, vložnik uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga po 2. odstavku 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Pri vseh oblikah nepremoženjske škode je treba izhajati iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje o tožnikovem neugodnem psihofizičnem stanju že pred škodnim dogodkom in upoštevati, da pretežni del težav, ki izvirajo iz njegove izrazite adipoznosti, nevrotičnega stanja, kroničnega cervikolumbalnega sindroma, degenerativnih sprememb hrbtenice, prekomerne telesne teže itd., ni posledica poškodb v prometni nesreči.
Tožnikove nevšečnosti je treba vrednotiti z omejitvijo na tiste, ki so bile posledica poškodb v obravnavanem škodnem dogodku in tudi v primerjavi z bistveno hujšimi nevšečnostmi, ki spremljajo zdravljenje številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - pojem nevarne stvari kot pravni standard
Neobičajno visok prag med dvema prostoroma sam po sebi ni nevarna stvar in take presoje ne utemeljujejo niti dodatno ugotovljene okoliščine pri tej zadevi. Neosvetljenost hodnika in slaba ločljivost praga od tal sta okoliščini, ki sodita v subjektivno sfero tožnika. Nanju bi lahko vplivala tako, da bi poskrbela za stalno osvetljenost hodnika in ločljivost praga označila z ustrezno označitvijo, pa ni tako ravnala. Ker je opustila skrb za varnost ljudi, ki uporabljajo prostore njene zgradbe, je tožniku krivdno odgovorna za škodo, nastalo zaradi padca čez prag.
javna obljuba nagrade - enostranska izjava volje - nagradna igra - kdo ima pravico do nagrade - izpodbijanje podelitve nagrade - javni razpis
Javna obljuba nagrade je enostranska izjava in tistega, ki nagrado obljubi, veže k izpolnitvi obljubljenega. Obljubljeno mora izpolniti tistemu, ki je prvi izžreban in je pravilno izpolnil vse pogoje, ki jih je organizator nagradne igre obljubil.
Pri opisu sostorilstva, ko so vsi storilci skupaj sodelovali pri uresničevanju zakonskih znakov kaznivega dejanja (sostorilstvo v ožjem pomenu) in dejanje šteli za svoje in ko po ugotovitvah pravnomočne sodbe ni dvoma, da je bil eden od sostorilcev tudi obsojenec, ni bilo potrebno natančneje opredeljevati, kateri od sostorilcev je uresničeval posamezne zakonske znake kaznivega dejanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VS07768
ZIKS člen 145, 145/3, 145a.ZIOOZP člen 3, 3/5.ZDen člen 44, 44/7, 45, 72, 72/2.
neupravičena zaplemba premoženja - razveljavitev kazni - vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina v obveznicah RS - začetek teka obresti od vrednosti zaplenjenega premoženja
Obresti po petem odstavku 3. člena ZIOOZP so nadomestilo za donos denarne vrednosti neupravičeno zaplenjenega premoženja in začnejo teči od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja.
povrnitev škode - vzdrževanje državnih cest - prometna signalizacija na državnih cestah - padec motorista - odgovornost cestnega podjetja - ravnanje oškodovanca - vmesna sodba
Škodni dogodek je posledica dveh protipravnih ravnanj. Tožena stranka kot vzdrževalka ceste ni poskrbela za redno vzdrževanje, tožnik (motorist) pa kljub temu, da je poznal slabo stanje vozišča, vožnje ni prilagodil temu stanju.
stroški kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odmero krivdno povzročenih stroškov
Obdolženec nima pravice do posebne pritožbe zoper sklep o odmeri krivdnih stroškov tretjim osebam, izdanem na podlagi 1. odstavka 94. člena ZKP, ampak lahko to odločitev izpodbija s pritožbo zoper odločbo o stroških v glavni stvari.
Ker obsojenčev zagovornik odločbe o stroških kazenskega postopka ne izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo, ampak jo vlaga zoper pravnomočen sklep, ki ga je sodišče sprejelo na podlagi 1. odstavka 94. člena ZKP in s katerim je zavrnilo njegov predlog, da se priči naložijo v plačilo krivdno povzročeni stroški, take pravice pa nima, je njegova zahteva nedovoljena.