odgovornost za drugega - krivdna odgovornost - vzgojnovarstveni zavod - odgovornost vrtca - poškodba med igro - plezanje na zračnik - preprečljivo in predvidljivo ravnanje - izvajanje nadzorstva - skrbnost dobrega strokovnjaka - vmesna sodba
Dolžnost navzoče pomočnice vzgojiteljice, za katero je ugotovljeno, da je imela pregled nad vsemi otroki, je bila, otroke, torej tudi tožnico, opozoriti in odvrniti od zračnika, ki ni namenjen igri otrok in ki za igro ni primeren, še posebej zaradi bližine betonskega jaška. Ko je predhodno pomočnica vzgojiteljice otroke opozorila na neprimeren način uporabe igrala, bi toliko bolj morala posredovati pri tožničinem vzpenjanju na zračnik. Opustitev tega pomeni neskrbno izvajanje varstva nad zaupanimi ji varovanci, kar ni bilo v skladu z ravnanjem dobrega strokovnjaka.
ZOR člen 194, 194/1, 194/2, 201, 201/1.ZPP člen 39, 39/1, 40, 41, 41/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 377, 378.
posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - denarna renta - znesek, ki bi ga odškodovanec dobival od umrlega - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Pri ugotavljanju škode zaradi izgubljenega preživljanja zaradi smrti očeta mladoletnih tožnikov ni šlo za analogijo z določitvijo preživnine po ZZZDR, ampak so se ugotavljali konkretni zneseki, ki bi jih pokojni iz svojega zaslužka, delno predvidenega za druge namene, porabil za tožnike.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2, 203.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - sokrivda oškodovanca - udarec s pestjo v obraz - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Upoštevaje dejanske ugotovitve, da je ob škodnem dogodku tožnik prvi verbalno napadel drugega toženca, ta pa ga je odrinil od sebe, nakar je tožnik z eno roko toženca prijel za ovratnik, z lopato v drugi roki pa mahal proti tožencu, ki je nato tožnika s pestjo udaril v obraz, je primerna razporeditev odgovornosti za škodo v razmerju trideset odstotkov proti sedemdeset odstotkov.
povrnitev negmotne škode - objektivna odgovornost lovske organizacije - škoda po divjadi - obveznosti oškodovanca - preprečitev nastanka škode - sodelovalna dolžnost oškodovanca - ograjen kmetijski nasad
Lovska organizacija objektivno odgovarja za škodo na kmetijskih nasadih, ki jo povzroči divjad. Pogoj je, da oškodovanec stori vse, kar more in kar je dolžan storiti, da bi škodo preprečil. Njegova sodelovalna dolžnost je izpolnjena, ko lovsko organizacijo obvesti takoj, ko škoda po divjadi prične nastajati, in nato v sodelovanju z lovsko organizacijo uporabi vsa primerna zaščitna sredstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22294
ZKP člen 372, 372-5, 424, 424/1.KZ člen 53, 53/1.
kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Ker je obsojenec storil obravnavano kaznivo dejanje, preden mu je bila pravnomočno izrečena preklicana pogojna obsodba, je sodišče za njen preklic imelo pravni temelj v 53. členu KZ (preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja).
neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - poslovodstvo brez naročila - odgovornost za obveznosti obratovalnice
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da sta B.S. in toženec leta 1991 ustanovila skupno obratovalnico. Obratovalnica je začela z delom 1. 12. 1991 in je obstajala do konca leta 1994. Pozneje je B.S. ustanovil Trgovsko in gostinsko podjetje kot samostojno družbo z omejeno odgovornostjo (tožečo stranko), torej pravno osebo. Zato ni mogoče enačiti tožeče stranke in B.S., ker sta povsem ločena subjekta in je eden pravna oseba, drugi pa fizična oseba. Tožnik je trgovsko in gostinsko podjetje, ki ga leta 1991 še ni bilo. Zato po določbah Obrtnega zakona ni odgovoren za toženčeve dolgove.
Tožnik tudi ne zatrjuje, da bi bil s tožencem v kakem pogodbenem razmerju in da bi zato prevzemal obveznosti. Ker tudi ne navaja, da bi šlo za nujno gestijo, ker bi toženčeve obveznosti izhajale neposredno iz zakona, ni mogoče uporabiti 218. člena ZOR: Izdatek za drugega. Toženec v reviziji pravilno poudarja, da gre za navadno gestijo, ki je urejena v 4. oddelku ZOR: Poslovodstvo brez naročila. Tožnik je tretja oseba, ki je nepoklicano poravnala toženčeve obveznosti, ki so nastale na podlagi pogodb z različnimi dobavitelji blaga. Za take primere pa načeloma velja prepoved vmešavanja v tuje posle. 220. člen ZOR določa, da se sme nekdo lotiti tujega posla samo, če ga ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena določena korist.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22390
KZ člen 221, 221/1.ZKP člen 269, 269/2.
stvar - prikrivanje - opis kaznivega dejanja - obtožnica - kazniva dejanja zoper premoženje - abstraktni dejanski stan - konkretni dejanski stan - naklep - sestavine obtožnice - življenjski primer
Subjektivni znak kaznivega dejanja prikrivanja po 1. odstavku 221. člena KZ, to je zavest oziroma vedenje o tem, da je bil predmet prikrivanja pridobljen s kaznivim dejanjem, je treba konkretizirati s tem, da se navede konkretna vsebina storilčevega vedenja oziroma zavesti: za katero konkretno stvar je šlo in na kakšen konkreten način je bila pridobljena. Ne sme pa se zamenjavati vsebina zavesti oziroma njena konkretizacija s konkretnimi dejstvi in okoliščinami, s katerimi se dokazuje obstoj takšne zavesti oziroma vedenja.
V primeru, ko se z istim besednim znakom opredeljuje tako abstraktni zakonski znak kaznivega dejanja kot njegova konkretizacija, ni nujno abstraktni zakonski znak ponoviti z isto besedo v delu opisa, ki predstavlja konkretizacijo.
dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku - zavrženje revizije
Ker je zapuščinski postopek po svoji naravi nepravdni postopek, tudi zanj velja pravilo iz 34. člena ZNP, da v teh postopkih revizija načeloma ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnikov - sorodstvo pravdne stranke in sodnika
Ali sorodstvena povezanost stranke z enim od več sodnikov na pristojnem sodišču vpliva na objektivno nepristranost sodišča, je odvisno od vrste in narave konkretnega spora, ravnanja strank in drugih okoliščin.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Glede na to, da tudi končen znesek zadoščenja pravilno odseva razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili pravni standard pravične denarne odškodnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22314
KZ člen 183, 183/1, 183/2.ZKP člen 424, 424/1, 420, 420/2, 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na otroka - sila - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami
Kaznivo dejanje je treba opredeliti po 1. in ne po 2. odstavku 183. člena KZ-95 tudi tedaj, ko je bil nuden manjši odpor oškodovanca ter je bila uporabljena sila manjše intenzitete ali grožnja, ki ni pomenila grožnje za življenje ali telo oškodovanca.
solastnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina za poslovne prostore in opremo
Toženka, ki je uporabljala večji del poslovnega prostora, kot bi ji pripadal, in opremo za čistilnico, mora povrniti korist, ki je v tem, da ni plačala najemnine oziroma uporabnine.
Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta na podlagi vsebine izjave z dne 22.7.1996 presojali resnično pravno naravo pogodbe. Ker sta pravdni stranki izpovedali, da toženec prvemu tožniku ni dal v izjavi navedenega posojila, sta pravilno ugotovili, da ne gre za posojilno pogodbo. Glede na to, da je tožnik zatrjeval obstoj pogodbe z drugačno vsebino, sta po drugem odstavku 66. člena ZOR ugotavljali, ali navidezna posojilna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo. Toda tožnikove trditve, češ da izjava izkazuje stanje dolga, ki izvira iz medsebojnega pravnega razmerja ob koncu sedemdesetih let, zaradi utemeljenega ugovora zastaranja nista mogli upoštevati.
ugotavljanje državljanstva - sklenitev zakonske zveze
Ker tožnica na ozemlju Kraljevine SHS ni živela, ni bila državljanka Kraljevine SHS in ni domovinsko pristojna v občini na ozemlju Kraljevine Jugoslavije, tudi s poroko z dne 16.5.1941 jugoslovanskega državljanstva ex-lege ni pridobila.
Splošni pogoji AK-92/XI člen 10, 10/1-1, 10/2-3. ZTVCP člen 210, 215.ZIKS člen 169, 169/1, 169/2. ZP člen 257.
izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilskega kaska - vožnja brez ustreznega vozniškega dovoljenja - vpis varnostnega ukrepa v prometno dovoljenje
Ker je bil tožencu varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila le izrečen in v času prometne nesreče ni bil vpisan v vozniško dovoljenje, je toženec vozil z ustreznim vozniškim dovoljenjem. Zato lastnik avtomobila kot sklenitelj zavarovalne pogodbe ni izgubil zavarovalnih pravic in tudi toženec kot voznik ni dolžan tožnici povrniti izplačane zavarovalnine.
Upravičencem je s potekom roka, določenega v 559. členu ZKP, ki doslej kljub pozivu ustavnega sodišča ni bil podaljšan, prenehala pravica do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti.
Tožnika ne zatrjujeta, da bi tožencu dala (podarila) sporno stanovanje, marveč le, da sta mu omogočila nakup (tako da sta našla kupca in plačala kupnino). Kot prikrajšanca zato ne moreta zahtevati vrnitve stanovanja, pač pa le vrnitev tistega, kar naj bi toženec od njiju neutemeljeno prejel (kupnina za stanovanje).