skrbnik za poseben primer - pooblastilo - pooblastilo odvetniku za vložitev tožbe - omejeno pooblastilo odvetniku - omejitve pooblastila - neizkazano pooblastilo - zavrženje tožbe
Pooblaščenec tožeče stranke ni predložil pooblastila za zastopanje v tem postopku upravnega spora skladno s pozivom sodišča do poteka roka, ki ga je določilo sodišče. Pooblaščenec torej ni izkazal, da bi imel pisno pooblastilo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, zato je sodišče tožbo zavrglo.
Za popolno presojo upravičenosti tožnika do mednarodne zaščite je potrebno njegovo nadaljnje sodelovanje, ki je v tem, da poda navedbe, s katerimi postavi okvir presoje dejanskih in pravnih okoliščin svoje prošnje. Ne glede na navedeno pa mora biti za omejitev gibanja podan tudi drugi zakonski pogoj iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, to je obstoj utemeljene nevarnosti, da bo prosilec pobegnil. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.
Tožena stranka ni izkazala obstoja utemeljene nevarnosti pobega tožnika. Na obstoj utemeljene nevarnosti pobega še ni mogoče sklepati iz dejstva, da je tožnik v upravnem postopku izjavil, da je njegova ciljna država Nemčija, oziroma na glavni obravnavi, da katerakoli država v EU. Prav tako na nevarnost pobega še ne kaže okoliščina, da so ga avstrijski varnostni organi vrnili v Republiko Slovenijo, nakar je zaprosil za mednarodno zaščito. Nevarnost pobega mora biti znatna, okoliščina, da je bila tožniku ciljna država bodisi Nemčija bodisi kakšna druga država EU in da je za mednarodno zaščito zaprosil po tem, ko je bil vrnjen s strani avstrijskih organov, pa še ne kaže na znatno nevarnost pobega. Nevarnost pobega je znatna takrat, ko so podane bolj konkretne in očitne okoliščine, ki kažejo na to, da bo prosilec pobegnil, kot je na primer samovoljna zapustitev azilnega doma in odhod v tujino kljub vsem opozorilom, ki so podana v zvezi s tem.
ZMZ-1 člen 65, 65/4. ZUP člen 46, 46/1, 49, 51, 153.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - procesna sposobnost - duševno zdravje - sposobnost biti stranka
Izvedenka je glede na ugotovljeno psihično stanje, zlasti povišano stopnjo tesnobe in pridruženega depresivnega razpoloženja ob bazični osebni ranljivosti, menila, da bi tožnik v konkretnem postopku potreboval pomoč zastopnika. Navedeno stališče je izrazila tudi na glavni obravnavi, ko je pojasnila, da bi bilo treba tožniku v upravnem postopku zaradi psihofizičnega stanja ob podaji zahtevka za uvedbo ponovnega postopka, postaviti začasnega zastopnika.
Treba je šteti, da je bil tožnik zaradi psihične motnje procesno nesposoben v času upravnega postopka, v katerem je tožena stranka odločala o obravnavanem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Če je kot stranka nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, se to v skladu z drugo točko drugega odstavka 237. člena ZUP v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Ker tožnik v času postopka pred toženo stranko ni bil procesno sposoben in tako ni mogel biti stranka, zakoniti oz. začasni zastopnik pa mu v upravnem postopku ni bil postavljen, je izpodbijani sklep nezakonit.
izvršba - davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave - zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaranja
Zastaranje pravice do izterjave obveznosti začne teči šele po izvršljivosti odmerne odločbe (primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 256/2012 z dne 11. 4. 2013 in X Ips 391/2009 z dne 13. 1. 2011).
Omejitev gibanja je dopustna le, če obstaja utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil. Zato je navedeni ukrep mogoče izreči le v primeru jasno izraženega namena tožeče stranke glede zapustitve Republike Slovenije, če tega ni, pa v primeru izpolnitve vnaprej določenih objektivnih kriterijev, ki opredeljujejo nevarnost pobega.
Sodišče se strinja z navedbo tožene stranke, da je za popolno presojo upravičenosti tožnika do mednarodne zaščite potrebno njegovo nadaljnje sodelovanje, ki je v tem, da poda navedbe, s katerimi postavi okvir presoje dejanskih in pravnih okoliščin svoje prošnje. Tožnik ni izkazal svojih tožbenih trditev, da ni begosumen in bo v RS počakal na zaključek postopka v zvezi s svojo prošnjo. Zato je po presoji sodišča pravilna tudi ocena tožene stranke v zvezi z obstojem utemeljene nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, še preden bi bilo mogoče ugotoviti določena dejstva, s katerimi je utemeljeval svojo prošnjo. V zadostni meri je utemeljen obstoj individualnih okoliščin, ki skupaj s pravnimi in dejanskimi značilnostmi namestitve v azilnem domu, kjer praktično nič ne ovira tožnikovega morebitnega odhoda, omogočajo sklepanje, da ukrepa iz prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, torej odreditve obveznega zadrževanja na območju azilnega doma, ne bo mogoče učinkovito izvesti.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pooblaščeni arhitekt - začasno in občasno delo - delo upokojencev - vpis v imenik - mirovanje
Predložena pogodba o opravljanju občasnega ali začasnega dela upokojencev ne predstavlja pravne podlage, na podlagi katere bi bilo možno tožnika vpisati v imenik, saj je ni mogoče interpretirati na način, kot to želi tožnik. Pri tem ni odločilno v zadevi, da v tretjem odstavku 5. člena ZAID kot edina dopustna podlaga za opravljanje dela ni predpisana zgolj pogodba za nedoločen čas v smislu ''trajnega'' opravljanja poklicnih nalog.
Oseba, ki se upokoji, ne opravlja več svojih poklicnih nalog ''stalno'' in ''trajno''. Možnost, da lahko upokojena oseba po določbah ZUTD opravlja občasno ali začasno delo (in na tej podlagi sklene pogodbo), zato načina opravljanja poklicnih nalog iz drugega odstavka 5. člena ZAID ne predstavlja.
ZPOP-1 člen 34a, 34a/3, 34a/5. ZUP člen 214, 214/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe - dopolnitev vloge - smiselna uporaba ZUP - neobrazložena odločba
Zgolj navedba določil iz Javnega poziva brez ustrezne navedbe materialnega predpisa, ki onemogoča formalno dopolnitev vloge z ustreznim imenom podpisnika, ni dovolj za zakonito izdano odločbo. Takšna pomanjkljivost v obrazložitvi, ki je ni mogoče rešiti z odgovorom na tožbo, namreč ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta.
Kolikor je tožena stranka štela, da je obravnavana vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, bi morala tožena stranka v skladu z določbami prvega odstavka 67. člena ZUP od tožnika v roku petih delovnih dni zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določiti rok, v katerem mora vlogo popraviti.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do izjave prosilca - poravnana preživninska obveznost
Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati oziroma dati stranki vsaj možnost, da se o novo ugotovljenem dejstvu izjavi. Tako bi moral organ za BPP pred izdajo izpodbijane odločbe tožečo stranko kot prosilca seznaniti z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na vsebinsko zavrnitev njegove prošnje za BPP, in mu dati možnost, da se o tem izjavi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - družinski član prosilca - preživninska dolžnost staršev - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola
Če je šolanje tožnikovega sina šteti kot redno izobraževanje in slednji ni zaposlen, je treba pri ugotavljanju premoženjskega pogoja prosilca tudi njegovega sina šteti kot otroka, ki ga prosilec preživlja v smislu 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS. Pri tem ni pomemben naziv izobraževanja (redno, izredno, ob delu itd., kot je določena vrsta šolanja opredeljena v zakonu), pač pa dejansko redno šolanje otroka po polnoletnosti.
ZBPP člen 13, 41, 42. ZSVarPre člen 27. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/3, 145, 146.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave - kršitev pravil upravnega postopka
Tožena stranka je po uradni dolžnosti ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje več finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem tožena stranka ni upoštevala pravice stranke do izjave v skladu z 9. členom ZUP. Za zakonito odločitev o zadevi namreč ne zadostuje zgolj objektivno pravilna ugotovitev pravno pomembnih dejstev, temveč morajo biti ta dejstva v vsakem postopku posebej ugotovljena.
Tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik svoj zahtevek utemeljuje z dejstvi, ki so obstajali že v času prejšnjega postopka za priznanje mednarodne zaščite, in ni predložil novih dokazov.
Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 223, 223/1.
denacionalizacija - preoblikovanje zahtevka - akt zoper katerega je možen upravni spor - zavrženje pritožbe
Sodišče pritrjuje organoma obeh stopenj v izpodbijani in pritožbeni odločbi, da s samim pozivom za preoblikovanje zahtevka za denacionalizacijo (še) ni bilo odločeno o njegovi pravici ali pravni koristi v denacionalizacijskem postopku. Zato sodišče sodi, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo pritožbo zoper poziv za preoblikovanje denacionalizacijskega zahtevka zavrgel.
inšpekcijski ukrep - ukrep občinskega inšpektorja - priključitev na javni vodovod - gospodarske javne službe - oskrba s pitno vodo
Ker je za oskrbo s pitno vodo predpisana obvezna občinska gospodarska javna služba, ki je v občini urejena z odlokom in je obveznost priključitve stavbe na javni vodovod predvidena zaradi zakonske obvezne uporabe javne dobrine (vode), je priključitev na javni vodovod v naselju, kjer leži tožnikova nepremičnina, obvezna. Zato so neutemeljena zatrjevanja tožeče stranke, da je priključek na javni vodovod stvar njegove izbire in tako tudi ni podana kršitev 2. člena Ustave RS.
ZDUOP člen 45, 45/1, 45/2. ZUP člen 67, 67/1, 214.
COVID-19 - dodelitev subvencije - nadomestilo plače - začasno čakanje na delo - rok za vložitev vloge - pomanjkljiva obrazložitev
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno za katero obdobje ter za katere delavce je tožnik uveljavljal pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem ter na podlagi česa je ugotovljeno da je tožnik delavce napotil na čakanje dne 1. 5. 2021. Poleg navedenega toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sprva navaja, da vloga tožnika ni bila vložena v roku iz prvega odstavka 45. člena ZDUOP, nato pa ugotavlja, da je vloga nepopolna, zaradi česar je tožnika pozvala k odpravi pomanjkljivosti, ki jih tožnik v postavljenem roku ni odpravil, zaradi česar je vlogo tožnika zavrgla. Navedeno po sodni presoji pomeni, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa sama s seboj v nasprotju, saj ni jasno ali je bila vloga tožnika zavržena, ker ni bila pravočasna, ali ker tožnik ni odpravil pomanjkljivosti vloge.
Tožena stranka se do izjave v izpodbijani odločbi ni opredelila, zaradi česar po naravi stvari ni možen preizkus njene zakonitosti vsaj v zvezi z razlogi, ali je tožnik izkazal okoliščine, ki bi utemeljevale njegovo prošnjo po sedmi alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP (s tem povezano dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - spremenjene okoliščine
Zahteva za dodelitev BPP v tem postopku je bila pravnomočno zavrnjena, ker je toženka štela, da gre za očitno nerazumno zahtevo, v kateri tožnik nima izgledov za uspeh. Tožnik s tem, ko se sklicuje da je sodišče predlagalo njegovo postavitev pod skrbništvo, ne navaja spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na odločitev toženke o verjetnosti izgledov za uspeh v tožbi za plačilo odškodnine zaradi škode, ki jo je tožnik domnevno utrpel zaradi postopkov, ki so tekli, preden je vložil tožbo za plačilo odškodnine.
trošarina - plačilo trošarine - režim odloga plačila trošarine - trošarinski dokument - trošarinsko skladišče - prejem pošiljke - uporaba prava - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi davčni organ ugotavljal okoliščine glede prevzema obravnavanega trošarinskega blaga in sodelovanja morebitnih drugih oseb pri nezakoniti sprostitvi blaga. Tako ni ugotavljal okoliščin njegove potrditve (kdo je potrdil prejem blaga v CMR listini in kdaj) kot tudi ni ugotavljal, kam je bilo blago prepeljano, kdo ga je prevzel ter v zvezi s tem pridobil informacije glede obravnavanega blaga s strani družbe, ki je opravila prevoz (litovska družba E.) oziroma njenega voznika, ki je opravil prevoz navedenega trošarinskega blaga. Od slednje bi lahko pridobil in formacije o tem, kam je bilo blago (namesto v trošarinsko skladišče) dostavljeno in kdo je pri tem sodeloval.
nadomestilo za invalidnost - molk organa - stvarna pristojnost sodišča
Med strankama je sporen tožnikov status invalida po prvi alineji prvega odstavka 3. člena ZSVI, kot tudi obdobje prejemanja nadomestila po 5. členu ZSVI, torej gre za odločanje o socialnih pravicah. V obravnavani zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZTuj-2 člen 37a, 37a/1.
upravni spor - aktivna procesna legitimacija - aktivna procesna legitimacija v upravnem sporu - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - delodajalec - zavrženje tožbe
Po določbi prvega odstavka 37.a člena ZTuj-2 lahko prošnjo za izdajo enotnega dovoljenja vloži tujec ali njegov delodajalec. Če prošnjo vloži tujčev delodajalec, lahko opravlja tudi druga dejanja v postopku v skladu s tujčevim pooblastilom, ne more pa se mu vročiti izdanega enotnega dovoljenja. V obravnavani zadevi ni sporno, da je prošnjo za tujca vložila tožeča stranka kot delodajalec. Zgolj s tem dejanjem pa ni pridobila statusa stranke (ali stranskega udeleženca) v upravnem postopku. Delodajalcu je namreč z navedeno zakonsko določbo dana le procesna legitimacija, ki nima podlage v stvarni materialno-pravni legitimaciji (pravici do prebivanja), glede nadaljnjih procesnih dejanj pa lahko delodajalec nastopa le kot pooblaščenec tujca.