koncesije - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - sprememba časa trajanja koncesije - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - ustavna presoja - retroaktivnost
Sodišče ugotavlja, da toženka v izpodbijani odločbi ni pravilno uporabila določbe 41. člena ZZDej-K, na katero opira svojo odločitev, torej da je zmotno uporabila materialno pravo. Koncesijsko odločbo, ki je bila izdana za nedoločen čas, bi v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZZDej-K lahko toženka zgolj spremenila tako, da bi trajanje koncesijskega razmerja spremenila iz nedoločenega časa v določen čas 15 let, ne pa tožnici podelila koncesije za določen čas, kot je to navedla v 1. točki izreka.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost
Za izrek izpodbijanega ukrepa morajo biti izpolnjeni kumulativno določeni pogoji in sicer, ali je izrecno in konkretno navedeno dejstvo, ki ga v prošnji za mednarodno zaščito navaja prosilec in ga bo organ ugotavljal; ali sta ugotavljanje tega konkretno navedenega dejstva in omejitev gibanja v vzročno-posledični povezavi, kar pomeni, da mora pristojni organ določno in konkretno obrazložiti, zakaj tega (za odločitev pravno pomembnega) dejstva brez omejitev gibanja ne bi mogel ugotoviti, ter ali je podana utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil.
Pri presoji, ali je opisana okvara tožnikovega zdravja posledica poškodbe ali bolezni, je pomembno, da ZVojI ne opredeljuje teh dveh pojmov. Iz zakonodajnega gradiva je sicer mogoče razbrati, da je razlog za razlikovanje med tema dvema vzrokoma za okvaro zdravja glede rokov za uveljavljanje pravic v težavnosti dokazovanja vzročne zveze med določenimi okoliščinami in nastankom bolezni po daljšem času, ko se manifestirajo že starostna obolenja. To pojasnilo, ki utemeljuje razloge za razlikovanje med boleznijo in poškodbo, pa ne omogoča opredelitve pojma poškodbe in njene razmejitve v razmerju do bolezni.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo vložil po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe. Tožnik je bil v pouku o pravnem sredstvu pravilno poučen o roku 30 dni od prejema te odločbe za vložitev tožbe. Res je bilo v pravnem pouku napačno navedeno, da se tožba vloži na Delovno in socialno sodišče RS v Ljubljani, vendar to ni vplivalo na ugotavljanje pravočasnosti tožbe, kajti v skladu z določbo devetega odstavka 112. člena ZPP bi se štela tožba vložena pri nepristojnem sodišču za pravočasno, če bi bila vložena pred iztekom 30 dnevnega roka.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 146, 146/1, 152, 158. ZUP člen 144, 144/1.
inšpekcijsko nadzorstvo - inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov zadeve je razvidno, da je prvostopenjski organ opravil ogled na kraju samem in da tožnica o tem ni bila obveščena. Prav tako ni bila seznanjena z vsemi ugotovitvami, zbranimi pri ogledu, saj je prejela le njihov kratki povzetek, medtem ko ji zapisnik o ogledu s fotografijami, na kar je oprta izpodbijana odločba, pred izdajo le-te ni bil vročen. Te pomanjkljivosti ni odpravil niti drugostopenjski organ, ki je tožnico prav tako le opisno seznanil s svojimi ugotovitvami, tudi ta organ pa ji ni vročil fotografij, ki so priloga k zapisniku in kot take podlaga za sprejeto odločitev. To pa pomeni, da tožnica lahko utemeljeno ugovarja, da v upravnem postopku ni imela možnosti izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah ter dokazih, na katere se opira izpodbijana odločitev.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - trajanje koncesije - pogodba o delu za določen čas - odločitev ustavnega sodišča
Toženka v izpodbijani odločbi ni pravilno uporabila določbe 41. člena ZZDej-K, na katero opira svojo odločitev, torej da je zmotno uporabila materialno pravo. Bistveno neskladje med izpodbijano odločbo in določbo četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K pa je predvsem v odločitvi toženke, da koncesijsko odločbo razveljavi, tožniku pa ponudi v podpis novo koncesijsko pogodbo (4. in 5. točka izpodbijane odločbe). Za tako odločitev namreč toženka ni imela podlage niti v določbi četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, na katero se sklicuje, niti v drugih določbah ZZDej.
upravni spor - procesne predpostavke za tožbo - tožba po 4. členu ZUS-1 - prepozna tožba
Iz prvega odstavka 23. člena ZUS-1 sicer izhaja, da v subsidiarnem upravnem sporu rok za vložitev tožbe zoper posamičen upravni akt prične teči z vročitvijo akta stranki. Ker pa gre v tem primeru za posamični akt, ki je bil sprejet v obliki predpisa in je bil objavljen v Uradnem listu RS, ta rok začne teči z njegovo objavo. Glede na čas te objave, pa je tožba, kot že rečeno, prepozna.
zakup kmetijskih zemljišč - prednostni upravičenci do nakupa - akt poslovanja - obvestilo o izbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Obvestilo o izboru prednostnega upravičenca za zakup kmetijskih zemljišč po svoji vsebini ne predstavlja odločitve o kakšni pravici ali pravni koristi tožeče stranke (ali kateregakoli drugega sprejemnika ponudbe) v smislu 2. člena ZUS-1. Pri izboru prednostnega zakupnega upravičenca, s katerim bo sklenjena zakupna pogodba, namreč Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni odločal oblastno v upravni stvari na področju upravnega prava, predpisi, ki urejajo postopek izbora zakupnika pa tudi ne določajo, da organ v zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo. Da bi bilo zaradi varstva javnega interesa treba v zadevi voditi upravni postopek, pa ne izhaja niti iz narave stvari. Izpodbijano obvestilo o izboru zakupnika predstavlja po svoji naravi akt poslovanja, ki je izdan v postopku upravljanja z javnim premoženjem in ne pomeni oblastnega odločanja (ex iure imperii), temveč ravnanje tožene stranke kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis).
ZUS-1 člen 32, 32/2, 36, 36/1, 36/1-6, 36/1-7. ZNB člen 39.
varstvo ustavnih pravic - pravica do izobraževanja - začasna odredba - predpostavka za vložitev tožbe - dokončen upravni akt - ni pravnega interesa - stroški upravnega spora
Pritožba zoper akte ni bila vložena, zato niso podane procesne predpostavke za vložitev tožbe zoper te akte, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
Drugostopenjski organ je pritožbi v delu, ki se nanaša na ta dva sklepa, ugodila in ta dva sklepa razveljavila. Ker ta dva sklepa ne veljata več in ker je drugostopenjski organ tožniku opravičil izostanek v dneh, na katere se nanašata ta dva sklepa, sodišče ocenjuje, da tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje teh dveh sklepov.
Deloma zavržena tožba predstavlja procesno oviro za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi in njeno morebitno izdajo. Iz navedenega razloga je sodišče v tem delu zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
ZDDV-1 člen 25, 46, 46/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79.
davek na dodano vrednost (DDV) - dobava blaga v drugo državo članico - mednarodni tovorni list (CMR) - oprostitev plačila DDV - dokazno breme
Kot izhaja iz določb ZDDV-1 in PZDDV-1, se z njimi uvaja oprostitev plačila DDV in s tem ureja situacija, ki prestavlja izjemo od siceršnje obveznosti plačila DDV, le-ta pa narekuje dosledno upoštevanje predpisanih pogojev in obenem vzpostavlja dolžnost zavezanca za davek, da dokazuje njihovo izpolnjevanje. Ni torej na toženki, da še posebej poziva tožnico k dopolnjevanju dokumentacije, ki jo je le-ta dolžna predložiti in jo je tudi že predložila na podlagi poziva, da zatrjevano oprostitev dokaže, kot se zahteva v tožbi, temveč je na tožnici, da predloži popolne in verodostojne listine, iz katerih je povsem jasno razvidno izpolnjevanje pogojev za oprostitev.
Obvestilo o (ne)dodelitvi kmetijskega zemljišča v zakup, po prepričanju sodišča ne predstavlja odločitve o kakšni pravici ali pravni koristi tožeče stranke oziroma kateregakoli drugega sprejemnika ponudbe v smislu 2. člena ZUS-1.
Tožnik lahko v pravdnem postopku zahteva, da sodišče razveljavi zakupno pogodbo, sklenjeno med Skladom in izbranim kandidatom, in Skladu naloži, da zakupno pogodbo sklene z njim kot prednostnim zakupnim upravičencem.
Terjatev iz naslova stroškov, ki nastanejo v zvezi z odstranjevanjem odpadkov, je strošek stečaja in zato tudi strošek prisilne poravnave, v posledici česar potrjena prisilna poravnava na tako terjatev ni mogla učinkovati.
Sodni preizkus višine stroškov izvršbe se omejuje na preizkus, ali je upravni organ obstoj in višino posameznih stroškovnih postavk v odločbi ustrezno obrazložil, ali te postavke niso očitno nerazumne in ali so v skladu z listinami v upravnem spisu.
Tožena stranka se tudi v drugostopenjski odločbi ni opredelila do pritožbenih navedb tožnika v zvezi s prepozno vloženim obračunom davka od dohodka, ki bi ga tožnik moral oddati v roku 60 dni od datuma prenehanja opravljanja dejavnosti. Tožena stranka se ni opredelila do navedb tožnika glede prestavljenega roka za oddajo letnega obračune dohodka iz dejavnosti in s tem v zvezi prekinitve teka procesnih rokov na podlagi ZZUSUDJZ, zato je v tem delu odločba tožene stranke pomanjkljivo obrazložena. Tako je ostalo posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj izpodbijani akt nima konkretnih razlogov za odločitev glede na ugovore tožeče stranke.
Postopek davčne izvršbe, ki je bil začet z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi, je bil ustavljen. Rubež denarnih terjatev pa je prenehal veljati, saj so bila razveljavljena vsa izvršilna dejanja. Zato je prenehal pravovarstveni interes tožnika v obravnavani zadevi, ki je bil v tem, da doseže odpravo sklepa o davčni izvršbi.
ZVarD člen 2, 6, 6/1,9, 13. URS člen 39, 74. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 9, 10. ZVPot člen 25.
diskriminacija - versko ali drugo prepričanje - obrnjeno dokazno breme - oglaševanje - svoboda izražanja - svobodna gospodarska pobuda - načelo enakosti - stranski udeleženec - posredna diskriminacija - napačna uporaba materialnega prava
V tej zadevi gre za kolizijo medsebojno konkurirajočih pravic tožeče stranke do svobodne gospodarske pobude in izražanja v zvezi s tem preko tržnega oglaševanja na prostorih oziroma sredstvih, ki so v njeni lasti iz drugega odstavka 74. člena Ustave in prvega odstavka 39. člena Ustave in pravico prizadete stranke iz prvega odstavka 14. člena Ustave v zvezi s prvim odstavkom 41. člena Ustave ter splošne svobode ravnanja v zvezi s pogodbenimi razmerji.
Za posredno diskriminacijo bi lahko šlo, če bi se za določilo 17. člena pogodbe med tožečo stranko in družbo C., d.o.o. v ponovljenem ugotovitvenem postopku izkazalo, da so zaradi navidezno nevtralne obveznosti, ki jo vsebuje omenjena pogodba, osebe določenega prepričanja dejansko v slabšem položaju.
Tožena stranka je napačno uporabila določilo 13. člena ZVarD, ker ni uporabila načela sorazmernosti iz EKČP oziroma ustavno-pravnega standarda praktične konkordance za varstvo človekovih pravic domnevnega kršitelja diskriminacije in domnevne žrtve diskriminacije.
ZMZ-1 člen 20, 27, 27/1, 27/1-5, 71, 71/2. ZUS-1 člen 59, 59/1, 65, 65/1.
mednarodna zaščita - status begunca - informacije o izvorni državi - politično prepričanje kot razlog preganjanja - prosilec iz Afganistana - glavna obravnava - spor polne jurisdikcije
Okoliščine, da je tožnik tri leta delal za APPF, opisana dejavnost APPF v odnosu tudi do Talibanov ter tožnikova dejanska vpletenost v naloge APPF, kar med strankama ni sporno, so odločilne v tej zadevi, spričo novo nastale varnostne situacije v Afganistanu po prevzemu oblasti s strani talibanov in v upravnem sporu predloženih informacij o stanju v Afganistanu po prevzemu oblasti s strani talibanov. Bistveno in odločilno je tudi, da je tožnik v upravnem sporu po prevzemu oblasti Talibanov predložil informacije, ki kažejo na nove okoliščine glede ravnanja z bivšimi pripadniki in podporniki afganistanskih (policijskih) sil po prevzemu oblasti Talibanov. Tem informacijam pa tožena stranka v upravnem sporu ni oporekala.
V aktualnih varnostnih razmerah v Afganistanu je izkazan utemeljen strah pred preganjanjem tožnika v Afganistanu iz razloga njegovega političnega prepričanja, ki se veže na njegovo pripadnost in aktivnost v okviru APPF v okolju, kjer so bili Talibani prisotni že v času, ko še niso prevzeli oblasti v Kabulu in v Afganistanu.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 11, 12. Sklep o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri nalezljivi bolezni COVID-19 (2020) člen 1.
kršitev ustavnih pravic - pravica do izobraževanja - zaščitna maska - odlok - splošni akt vlade - akti izdani v obliki predpisa, ki urejajo posamična razmerja - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe v subsidiarnem upravnem sporu
Iz določb prvega, drugega in četrtega odstavka 5. člena ZUS-1 po mnenju sodišča izhaja, da celotnega odloka Vlade RS, in sicer v konkretnem primeru Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 in Sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa ZNB pri nalezljivi bolezni COVID-19, ni mogoče šteti za posamična akta, ki bi bila lahko dopusten predmet spora, še najmanj pa, da bi Upravno sodišče tak celoten podzakonski predpis lahko izreklo za nezakonit in ga odpravilo, kot to zahtevajo tožeče stranke.
Tožbe ni mogoče vložiti zoper zgolj hipotetične, še neizvršene primere nezakonitih dejanj oblastnih organov (grožnja z inšpekcijo, prekrškovnim postopkom ali morebitno izključitvijo iz šole).
Kolikor bi tožnici bili izdani inšpekcijska in prekrškovna odločba, ima na voljo ustrezno sodno varstvo, zaradi česar okoliščina zagotovljenega drugega sodnega varstva izključuje vodenje subsidiarnega upravnega spora.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6-1, 6-2, 30.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - skrbnik za poseben primer - odvzem poslovne sposobnosti
Sodišče poudarja, da je bilo v upravnem postopku pravilno ugotovljeno, da so podatki, ki jih je tožnik zahteval, osebni podatki. Dokumenti se namreč nanašajo na zadevo postavitve skrbnika za poseben primer oziroma odvzema poslovne sposobnosti in postavitve pod skrbništvo ter imenovanje skrbnika in vsebujejo imena in priimke, rojstne podatke in izvedenska mnenja, ki se nanašajo na konkretno fizično osebo. Pravilno je bilo ugotovljeno, da bi se lahko z razkritjem teh podatkov osebo neposredno identificiralo.
Iz vloge ni prav nobenega dvoma, da je bila zahteva izrecno utemeljena na ZDIJZ, kar pa daje postopku, ki se vodi na podlagi take zahteve povsem drugačen značaj, kot če je zahteva utemeljena na 82. členu ZUP, ki se nanaša na pravico do pregledovanja spisov.
nadomestilo plače - obrazloženost odločbe - začasno čakanje na delo
Izpodbijani sklep ne zadosti standardu obrazloženosti upravne odločbe in gre za takšne bistvene pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa, ki jih tožena stranka v sodnem postopku ne more (več) odpraviti. Izdana odločba v upravnem sporu mora biti obrazložena v skladu z zakonom tako, da je njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku.
zaposlovanje invalidov - vračilo preveč plačanega davka - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov
Iz obrazložitev upravnih odločb in iz upravnega spisa ni razvidno, kam je tožena stranka preknjižila sporni znesek oz. za poplačilo katerih neplačanih obveznosti tožeče stranke, ki je že v upravnem postopku navajala, da neplačanih obveznosti pri toženi stranki nikoli ni imela.