ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
Ugotovljena dejstva, ko je tožena stranka izvedla tri razgovore s tožnikom, od katerih je osebni razgovor v prv(otn)em postopku bilo bistveno in dovolj celovito in natančno procesno dejanje za ugotavljanje stanja stvari in za obrambo tožnika, pomenijo, da tožena stranka nima izkazane podlage, da bi morala ugotavljati določena dejstva, na katerih temelji prošnja z novim osebnim razgovorom tožnika.
Ker zakonodajalec tudi za begosumnost v zvezi s podlago za pridržanje iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni opredelil objektivnih meril v zakonu, ki je veljal v času odločanja tožene stranke (66. člen ZMZ-1, Uradni list RS, št. 54/21) tožena stranka ni imela ustrezna zakonske podlage za izrek pridržanja v konkretnem primeru. Šele, če bi zakonodajalec opredelil objektivne kriterije za begosumnost v zakonu, bi potem tožena stranka lahko v primeru ugotovitve, da je kateri izmed kriterijev begosumnosti izpolnjen, lahko pristopila k naslednjemu koraku, to je k individualni obravnavi okoliščin na strani tožnika z vidika testa sorazmernosti in nujnosti.
Sodišče se sicer z vidika presoje zakonitosti lahko strinja z dokazno oceno tožene stranke v času izreka ukrepa pridržanja, da je takrat tožnik izkazoval precejšnjo mero begosumnosti, ker je enkrat že samovoljno zapustil Slovenijo in ker je iz Italije „potoval“ v Francijo, pa potem v Belgijo, Nemčijo, nazaj v Belgijo, v Veliko Britanijo in spet nazaj v Belgijo in na Nizozemsko in nazaj v Belgijo. Pred samim ustnim izrekom odvzema prostosti na razgovoru z dne 28. 10. 2021 tožena stranka ni razčiščevala s tožnikom, ali razlogi, zaradi katerih je samovoljno zapustil Slovenijo, še vedno obstajajo. V zvezi s tem se je tožnik izrekel na glavni obravnavi in je povedal, da zdaj razloga za zapustitev Slovenije v zvezi s sorodnikom nima več, in da sta odpadla tudi druga dva razloga, to pa sta revščina in strah, da bo deportiran nazaj na Hrvaško, in da namerava ostati v Sloveniji, kar pomeni, da je okoliščina o tem, da bo zapustil Slovenijo med strankama ostala sporna. Zato ni že na prvi pogled in brez vsakršnega dvoma nevarnost pobega izkazana, zaradi česar neopredelitev vsaj enega objektivnega kriterija za begosumnost v zakonu ne bi mogla vplivati na odločitev.
Pri presoji, ali je opisana okvara tožnikovega zdravja posledica poškodbe ali bolezni, je pomembno, da ZVojI ne opredeljuje teh dveh pojmov. Iz zakonodajnega gradiva je sicer mogoče razbrati, da je razlog za razlikovanje med tema dvema vzrokoma za okvaro zdravja glede rokov za uveljavljanje pravic v težavnosti dokazovanja vzročne zveze med določenimi okoliščinami in nastankom bolezni po daljšem času, ko se manifestirajo že starostna obolenja. To pojasnilo, ki utemeljuje razloge za razlikovanje med boleznijo in poškodbo, pa ne omogoča opredelitve pojma poškodbe in njene razmejitve v razmerju do bolezni.
ZLD-1 člen 8, 8/2, 39, 39/4. URS člen 49, 51, 155. ZZDej-K člen 41, 41/4.
dodelitev koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - neustavnost zakona - prepoved povratne veljave pravnih aktov - pravica do zasebne lastnine - svobodna gospodarska pobuda
Po presoji sodišča na abstraktni ravni sicer ni mogoče izključiti možnosti, da v nekaterih primerih, ko koncesija ne bo podaljšana (kar je torej bodoč in negotov dogodek, ki ga ni mogoče posploševati in predpostavljati, da bo nastopil v vsakem primeru), ob prenehanju koncesijskega razmerja v dejavnost vložena sredstva s prejetim zaslužkom ne bodo (v celoti) povrnjena. V zvezi s tem pa ne gre prezreti sedaj veljavnega 44. f člena ZZDej, ki določa, da koncedent in koncesionar medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije uredita s pogodbo, pri čemer morata urediti tudi način financiranja koncesijske dejavnosti ter pravice in obveznosti v času trajanja, kot tudi po poteku koncesijske dobe. V primeru obsežnih vlaganj, potrebnih za izvajanje konkretne koncesijske dejavnosti, bo torej vprašanje, ali se ob prenehanju koncesije morebitna neamortizirana vlaganja povrnejo, mogoče urediti s pogodbo. Kar se tiče že obstoječih koncesijskih razmerij, pri katerih koncesionarji do prenehanja koncesijskega razmerja z zaslužkom ne bi povrnili vloženih sredstev, pa je treba (v primerih, ko po koncesijski pogodbi koncedent pogodbe ni smel odpovedati z odpovednim rokom8) upoštevati, da lastninska svoboda posameznikov, ki jo varuje 33. člen Ustave, ni neomejena.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - trajanje koncesije - pogodba o delu za določen čas - odločitev ustavnega sodišča
Toženka v izpodbijani odločbi ni pravilno uporabila določbe 41. člena ZZDej-K, na katero opira svojo odločitev, torej da je zmotno uporabila materialno pravo. Bistveno neskladje med izpodbijano odločbo in določbo četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K pa je predvsem v odločitvi toženke, da koncesijsko odločbo razveljavi, tožniku pa ponudi v podpis novo koncesijsko pogodbo (4. in 5. točka izpodbijane odločbe). Za tako odločitev namreč toženka ni imela podlage niti v določbi četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, na katero se sklicuje, niti v drugih določbah ZZDej.
upravni spor - procesne predpostavke za tožbo - tožba po 4. členu ZUS-1 - prepozna tožba
Iz prvega odstavka 23. člena ZUS-1 sicer izhaja, da v subsidiarnem upravnem sporu rok za vložitev tožbe zoper posamičen upravni akt prične teči z vročitvijo akta stranki. Ker pa gre v tem primeru za posamični akt, ki je bil sprejet v obliki predpisa in je bil objavljen v Uradnem listu RS, ta rok začne teči z njegovo objavo. Glede na čas te objave, pa je tožba, kot že rečeno, prepozna.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo vložil po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe. Tožnik je bil v pouku o pravnem sredstvu pravilno poučen o roku 30 dni od prejema te odločbe za vložitev tožbe. Res je bilo v pravnem pouku napačno navedeno, da se tožba vloži na Delovno in socialno sodišče RS v Ljubljani, vendar to ni vplivalo na ugotavljanje pravočasnosti tožbe, kajti v skladu z določbo devetega odstavka 112. člena ZPP bi se štela tožba vložena pri nepristojnem sodišču za pravočasno, če bi bila vložena pred iztekom 30 dnevnega roka.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - vodno soglasje - obrazloženost
V zvezi s pogojem, ki mora biti podan po drugem odstavku 46. člena ZV/81, da je gradnja lahko izjema, kolikor ne povzroča škode drugim, je ugotoviti, da je vzročna zveza med postavljenim cevnim betonskim prepustom in poplavljanjem zaradi vseh drugih vzrokov, ki jih tožnica navaja (zaraščenost, neočiščenost in nepoglobljenost v spodnjem delu potoka ter zasipavanje) neobrazložena. Organ napačno zavrne ugovor o ostalih vzrokih za možno poplavljanje kot nerelevanten, čeprav gre po oceni sodišča za splošno znane vzroke, ki lahko povzročijo poslabšanje odtočnih razmer, zato bi moral pojasniti, zakaj v obravnavanem primeru ti vzroki niso relevantni.
Terjatev iz naslova stroškov, ki nastanejo v zvezi z odstranjevanjem odpadkov, je strošek stečaja in zato tudi strošek prisilne poravnave, v posledici česar potrjena prisilna poravnava na tako terjatev ni mogla učinkovati.
Sodni preizkus višine stroškov izvršbe se omejuje na preizkus, ali je upravni organ obstoj in višino posameznih stroškovnih postavk v odločbi ustrezno obrazložil, ali te postavke niso očitno nerazumne in ali so v skladu z listinami v upravnem spisu.
Tožena stranka se tudi v drugostopenjski odločbi ni opredelila do pritožbenih navedb tožnika v zvezi s prepozno vloženim obračunom davka od dohodka, ki bi ga tožnik moral oddati v roku 60 dni od datuma prenehanja opravljanja dejavnosti. Tožena stranka se ni opredelila do navedb tožnika glede prestavljenega roka za oddajo letnega obračune dohodka iz dejavnosti in s tem v zvezi prekinitve teka procesnih rokov na podlagi ZZUSUDJZ, zato je v tem delu odločba tožene stranke pomanjkljivo obrazložena. Tako je ostalo posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj izpodbijani akt nima konkretnih razlogov za odločitev glede na ugovore tožeče stranke.
zakup kmetijskih zemljišč - prednostni upravičenci do nakupa - akt poslovanja - obvestilo o izbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Obvestilo o izboru prednostnega upravičenca za zakup kmetijskih zemljišč po svoji vsebini ne predstavlja odločitve o kakšni pravici ali pravni koristi tožeče stranke (ali kateregakoli drugega sprejemnika ponudbe) v smislu 2. člena ZUS-1. Pri izboru prednostnega zakupnega upravičenca, s katerim bo sklenjena zakupna pogodba, namreč Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni odločal oblastno v upravni stvari na področju upravnega prava, predpisi, ki urejajo postopek izbora zakupnika pa tudi ne določajo, da organ v zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo. Da bi bilo zaradi varstva javnega interesa treba v zadevi voditi upravni postopek, pa ne izhaja niti iz narave stvari. Izpodbijano obvestilo o izboru zakupnika predstavlja po svoji naravi akt poslovanja, ki je izdan v postopku upravljanja z javnim premoženjem in ne pomeni oblastnega odločanja (ex iure imperii), temveč ravnanje tožene stranke kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis).
zaposlovanje invalidov - vračilo preveč plačanega davka - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov
Iz obrazložitev upravnih odločb in iz upravnega spisa ni razvidno, kam je tožena stranka preknjižila sporni znesek oz. za poplačilo katerih neplačanih obveznosti tožeče stranke, ki je že v upravnem postopku navajala, da neplačanih obveznosti pri toženi stranki nikoli ni imela.
socialno varstvo - strokovni izpit - pogoji za pristop k strokovnemu izpitu - izobrazbeni pogoj
Socialna zbornica Slovenije je izpodbijano odločitev oprla na določbo 1. alineje prvega odstavka 69. člena ZSV, ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati direktorji socialnovarstvenih zavodov (vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe, število let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit), in ki glede izobrazbenega pogoja (to je glede smeri izobrazbe, ki se šteje za ustrezno) napotuje na podrobnejšo opredelitev iz 69. člena ZSV. Ob tem je spregledala določbo 2. alineje prvega odstavka 69. člena ZSV, ki določa, da imajo direktorji socialnovarstvenih zavodov v domovih za starejše lahko tudi visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo druge družboslovne, zdravstvene ali medicinske smeri.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 36, 36/1, 36/1-6, 36/1-7. ZNB člen 39.
varstvo ustavnih pravic - pravica do izobraževanja - začasna odredba - predpostavka za vložitev tožbe - dokončen upravni akt - ni pravnega interesa - stroški upravnega spora
Pritožba zoper akte ni bila vložena, zato niso podane procesne predpostavke za vložitev tožbe zoper te akte, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
Drugostopenjski organ je pritožbi v delu, ki se nanaša na ta dva sklepa, ugodila in ta dva sklepa razveljavila. Ker ta dva sklepa ne veljata več in ker je drugostopenjski organ tožniku opravičil izostanek v dneh, na katere se nanašata ta dva sklepa, sodišče ocenjuje, da tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje teh dveh sklepov.
Deloma zavržena tožba predstavlja procesno oviro za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi in njeno morebitno izdajo. Iz navedenega razloga je sodišče v tem delu zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Cilj, smisel in namen prednostne pravice nakupa in zakupa kmetijskega zemljišča nam pove, da gramatikalno ozkega pojma „mejiti“ ni mogoče širiti na zemljišča, ki so prostorsko ločena.
ZVarD člen 2, 6, 6/1,9, 13. URS člen 39, 74. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 9, 10. ZVPot člen 25.
diskriminacija - versko ali drugo prepričanje - obrnjeno dokazno breme - oglaševanje - svoboda izražanja - svobodna gospodarska pobuda - načelo enakosti - stranski udeleženec - posredna diskriminacija - napačna uporaba materialnega prava
V tej zadevi gre za kolizijo medsebojno konkurirajočih pravic tožeče stranke do svobodne gospodarske pobude in izražanja v zvezi s tem preko tržnega oglaševanja na prostorih oziroma sredstvih, ki so v njeni lasti iz drugega odstavka 74. člena Ustave in prvega odstavka 39. člena Ustave in pravico prizadete stranke iz prvega odstavka 14. člena Ustave v zvezi s prvim odstavkom 41. člena Ustave ter splošne svobode ravnanja v zvezi s pogodbenimi razmerji.
Za posredno diskriminacijo bi lahko šlo, če bi se za določilo 17. člena pogodbe med tožečo stranko in družbo C., d.o.o. v ponovljenem ugotovitvenem postopku izkazalo, da so zaradi navidezno nevtralne obveznosti, ki jo vsebuje omenjena pogodba, osebe določenega prepričanja dejansko v slabšem položaju.
Tožena stranka je napačno uporabila določilo 13. člena ZVarD, ker ni uporabila načela sorazmernosti iz EKČP oziroma ustavno-pravnega standarda praktične konkordance za varstvo človekovih pravic domnevnega kršitelja diskriminacije in domnevne žrtve diskriminacije.
ZDDV-1 člen 25, 46, 46/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79.
davek na dodano vrednost (DDV) - dobava blaga v drugo državo članico - mednarodni tovorni list (CMR) - oprostitev plačila DDV - dokazno breme
Kot izhaja iz določb ZDDV-1 in PZDDV-1, se z njimi uvaja oprostitev plačila DDV in s tem ureja situacija, ki prestavlja izjemo od siceršnje obveznosti plačila DDV, le-ta pa narekuje dosledno upoštevanje predpisanih pogojev in obenem vzpostavlja dolžnost zavezanca za davek, da dokazuje njihovo izpolnjevanje. Ni torej na toženki, da še posebej poziva tožnico k dopolnjevanju dokumentacije, ki jo je le-ta dolžna predložiti in jo je tudi že predložila na podlagi poziva, da zatrjevano oprostitev dokaže, kot se zahteva v tožbi, temveč je na tožnici, da predloži popolne in verodostojne listine, iz katerih je povsem jasno razvidno izpolnjevanje pogojev za oprostitev.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 11, 12. Sklep o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri nalezljivi bolezni COVID-19 (2020) člen 1.
kršitev ustavnih pravic - pravica do izobraževanja - zaščitna maska - odlok - splošni akt vlade - akti izdani v obliki predpisa, ki urejajo posamična razmerja - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe v subsidiarnem upravnem sporu
Iz določb prvega, drugega in četrtega odstavka 5. člena ZUS-1 po mnenju sodišča izhaja, da celotnega odloka Vlade RS, in sicer v konkretnem primeru Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 in Sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa ZNB pri nalezljivi bolezni COVID-19, ni mogoče šteti za posamična akta, ki bi bila lahko dopusten predmet spora, še najmanj pa, da bi Upravno sodišče tak celoten podzakonski predpis lahko izreklo za nezakonit in ga odpravilo, kot to zahtevajo tožeče stranke.
Tožbe ni mogoče vložiti zoper zgolj hipotetične, še neizvršene primere nezakonitih dejanj oblastnih organov (grožnja z inšpekcijo, prekrškovnim postopkom ali morebitno izključitvijo iz šole).
Kolikor bi tožnici bili izdani inšpekcijska in prekrškovna odločba, ima na voljo ustrezno sodno varstvo, zaradi česar okoliščina zagotovljenega drugega sodnega varstva izključuje vodenje subsidiarnega upravnega spora.
Obvestilo o (ne)dodelitvi kmetijskega zemljišča v zakup, po prepričanju sodišča ne predstavlja odločitve o kakšni pravici ali pravni koristi tožeče stranke oziroma kateregakoli drugega sprejemnika ponudbe v smislu 2. člena ZUS-1.
Tožnik lahko v pravdnem postopku zahteva, da sodišče razveljavi zakupno pogodbo, sklenjeno med Skladom in izbranim kandidatom, in Skladu naloži, da zakupno pogodbo sklene z njim kot prednostnim zakupnim upravičencem.
Postopek davčne izvršbe, ki je bil začet z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi, je bil ustavljen. Rubež denarnih terjatev pa je prenehal veljati, saj so bila razveljavljena vsa izvršilna dejanja. Zato je prenehal pravovarstveni interes tožnika v obravnavani zadevi, ki je bil v tem, da doseže odpravo sklepa o davčni izvršbi.
ZMZ-1 člen 20, 27, 27/1, 27/1-5, 71, 71/2. ZUS-1 člen 59, 59/1, 65, 65/1.
mednarodna zaščita - status begunca - informacije o izvorni državi - politično prepričanje kot razlog preganjanja - prosilec iz Afganistana - glavna obravnava - spor polne jurisdikcije
Okoliščine, da je tožnik tri leta delal za APPF, opisana dejavnost APPF v odnosu tudi do Talibanov ter tožnikova dejanska vpletenost v naloge APPF, kar med strankama ni sporno, so odločilne v tej zadevi, spričo novo nastale varnostne situacije v Afganistanu po prevzemu oblasti s strani talibanov in v upravnem sporu predloženih informacij o stanju v Afganistanu po prevzemu oblasti s strani talibanov. Bistveno in odločilno je tudi, da je tožnik v upravnem sporu po prevzemu oblasti Talibanov predložil informacije, ki kažejo na nove okoliščine glede ravnanja z bivšimi pripadniki in podporniki afganistanskih (policijskih) sil po prevzemu oblasti Talibanov. Tem informacijam pa tožena stranka v upravnem sporu ni oporekala.
V aktualnih varnostnih razmerah v Afganistanu je izkazan utemeljen strah pred preganjanjem tožnika v Afganistanu iz razloga njegovega političnega prepričanja, ki se veže na njegovo pripadnost in aktivnost v okviru APPF v okolju, kjer so bili Talibani prisotni že v času, ko še niso prevzeli oblasti v Kabulu in v Afganistanu.