ZSZ člen 58, 58/1, 58/2, 59, 59/1. ZGO-1 člen 218, 218/4. ZEN člen 73, 73/1, 73/1-6, 96, 98.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba objekta - Katoliška cerkev - kataster - stanovanje
V času izpodbijane odločbe je bila v katastru stavb dejanska raba objekta opredeljena kot stanovanjska, kar med strankama ni sporno, zato je FURS ravnal pravilno, ko je tožeči stranki za omenjeno stavbo odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Iz podatkov katastra stavb je torej izhajalo, da je stavba v pretežni meri namenjena stanovanjski rabi in ne verski dejavnosti.
Zatrjevanje tožeče stranke, da se stavba v pretežni meri, kljub registrirani stanovanjski rabi, uporablja za namene verske dejavnosti, na odločitev v zadevi, ne more imeti vpliva, saj je organ za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zavezan uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb.
ZUS-1 člen 2. ZS člen 60, 61, 61/2. ZPDI člen 8, 9, 10, 11.
pravniški državni izpit (PDI) - pripravništvo - prednostni vrstni red - sodišče
Ker ima lahko izbris prijave kandidata iz prednostnega vrstnega reda za zasedbo prostih mest sodniških pripravnikov vpliv na pravico kandidata do opravljanja sodniškega pripravništva po ZPDI, je zoper odločitev o izbrisu sodno varstvo pravice zagotovljeno v upravnem sporu.
Višja sodišča so po zakonu dolžna prednostne vrstne rede za zasedbo prostih mest voditi za obvezno sodniško pripravništvo, torej za kandidate za sodniške pripravnike, ki še niso pridobili (in udejanjili) pravice do opravljanja obveznega sodniškega pripravništva (prvih osem mesecev). Ker je tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe obvezni del pripravništva že opravil, to pomeni, da je pravico do opravljanja sodniškega pripravništva pridobil in ta del usposabljanja tudi že zaključil, je odločitev predsednika višjega sodišča, da se njegove prijave ne ohrani na prednostnem vrstnem redu za opravljanje obveznega sodniškega pripravništva, pravilna in v skladu z namenom zakonodajalca.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZKZ člen 27, 27/2.
kmetijska zemljišča - zakup kmetijskih zemljišč - javna objava - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pri izboru prednostnega zakupnega upravičenca, s katerim bo sklenjena zakupna pogodba, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ni odločal oblastno v upravni stvari na področju upravnega prava, predpisi, ki urejajo postopek izbora zakupnika, pa tudi ne določajo, da organ v zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo.
Izpodbijano obvestilo o izboru zakupnika predstavlja po svoji naravi akt poslovanja, ki je izdan v postopku upravljanja z javnim premoženjem in ne pomeni oblastnega odločanja (ex iure imperii), temveč ravnanje tožene stranke kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis). Akti poslovanja se tudi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ne štejejo za upravne odločbe v smislu prvega odstavka 2. člena ZUP.
begunec - istovetnost osebe - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - družinski člani - pravica do izjave
Za dokazovanje istovetnosti družinskih članov begunca in njegovega družinskega razmerja ne morejo veljati enako stroga pravila kot za druge tujce, ki uveljavljajo pravico do združitve družine – tako glede dokaznih zahtev za predložitev uradnih listin kot glede posledic, če listine niso predložene.
Ko je tožnik navedel dovolj okoliščin, ki kažejo na to, da je komunikacija med njim in njegovo ženo zelo otežena, bi tožena stranka morala družinske vezi tožnika z njegovo ženo in njeno istovetnost preveriti tudi s pomočjo mednarodnih organizacij v skladu s tretjim odstavkom 47.a člena ZTuj-2. Tudi v prvem odstavku 173. člena ZUP je namreč določeno, da listine, ki so dokaz, predložijo stranke ali pa jih priskrbi organ, ki vodi postopek.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - pooblaščenec - predložitev pooblastila - podpis vloge
V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje nepopolnosti vloge v smislu 66. in 67. člena ZUP oziroma 27. člena ZPOP-1, pač pa za vprašanje procesne sposobnosti nastopati kot stranka v postopku javnega poziva, saj vloge ni oddala pooblaščena oseba. Vlogo je podpisala oseba, ki ni imela pooblastila zakonitega zastopnika tožnika. ZPOP-1 pa glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencih in ravnanja organa v primeru nepredložitve pooblastila nima posebnih določb. Zato za ta vprašanja veljajo določbe ZUP, in sicer predvsem peti odstavek 55. člena, ki določa, da organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če po izteku roka ni predloženo pooblastilo, se opravljena dejanja ne upoštevajo.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - uradno prečiščeno besedilo (NUSZ-UPB1) (2010) člen 10, 11, 11/1, 14, 14/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila za uporabno stavbnih zemljišč - bencinski servis - načelo enakosti
Merilo izjemne ugodnosti je mogoče uporabiti in na njegovi podlagi določiti različne obremenitve le ob predhodni ugotovitvi konkretnih okoliščin na strani posamezne skupine zavezancev, to je podatkov, ki so podlaga za določitev sorazmerij med njihovimi obremenitvami.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - uradno prečiščeno besedilo (NUSZ-UPB1) (2010) člen 3, 6, 7. ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1, 60, 60/2, 60/4. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218B, 218B/1, 218B/1-1, 218B/2, 218B/3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Logatec daje ustrezno pravno podlago za obračun NUSZ za vsa zazidana stavbna zemljišča, in sicer tako za tista, ki so na komunalno infrastrukturo že priključena, kot tudi tista, ki se imajo na to (zgolj) možnost priključiti – med temi zemljišči z vidika odmere in obveznosti plačevanja NUSZ odlok (skladno z ZGO-1) ne razlikuje. Na tak, enoten način pa so za vsa stavbna zemljišča v Odloku o NUSZ določena tudi merila za vrednotenje opremljenosti teh. Za drugačno razlago 7. člena Odloka o NUSZ, za katero se zavzema tožnik (skladno s katero naj bi se ta določba lahko uporabila zgolj za tista zazidana stavbna zemljišča, ki so (ali objekti na njih) dejansko že priključena na komunalno infrastrukturo), tako glede na njeno vsebino kot glede na predstavljeno strukturo in vsebino preostalih delov Odloka o NUSZ podlage ni najti.
Ker je odobritev pravnega posla po ZKZ nujna tako za kmetijska kot gozdna zemljišča, je prvostopni organ pravilno odobril pravni posel s solastnico nepremičnin in s tem prednostno upravičenko z najboljšim vrstnim redom po ZKZ in hkrati po ZG.
Ugovori glede motiva podaje ponudbe kupke in s tem glede fiktivnosti pogodbe ter glede finančnega položaja prodajalke in njenega partnerja, so ugovori, ki se glede na vsebino uveljavljajo v sodnem pravdnem postopku ter ne ugovori, ki se lahko uveljavljajo v postopku za odobritev pravnega posla, vodenem po določbah ZKZ in ZG.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - obrazloženost odločbe - neobrazloženost odločitve - kršitev pravil upravnega postopka
Iz izpodbijane odločbe tožene stranke izhaja, da prosilka za BPP ni navedla ugovornih razlogov, prav tako ni predložila listin, ki z verjetnostjo izkazujejo razloge za ugovor. Tožena stranka niti ni presojala zahteve prosilke v luči zahtev 8. člena ZBPP, saj se na navedeno določbo niti ne sklicuje, prav tako razlogov o tem v izpodbijani odločbi ni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija - verjeten izgled za uspeh - prekluzija
Organ je pravilno presodil, da zadeva (predlog za dopustitev revizije in revizija zoper sodbo I U 613/2018) nima verjetnega izgleda na uspeh. Tožnik namreč v svoji prošnji ni navedel nobenega razloga, zaradi katerega naj bi vložil revizijo (oziroma na podlagi katerega bi vrhovno sodišče revizijo lahko dopustilo), ni se tudi odzval na poziv organa za BPP na dopolnitev v tej smeri (organ za BPP je tožnika izrecno pozval, da navede razloge za dopustitev revizije – opredeli pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse).
podelitev koncesij - koncesije - molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa
Koncesija se podeli koncesionarju že obstoječih žičniških naprav na podlagi njegove vloge za pridobitev koncesije, razen če je takih koncesionarjev več; v tem primeru se koncesija podeli na podlagi javnega razpisa (prvi odstavek 29. člena ZŽNPO). Tožnik je vložil zahtevo za sprejem koncesijskega akta, pri čemer nobena od strank ne zatrjuje, da je več koncesionarjev. Po oceni sodišča tako tožnik zahteva izdajo akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu oziroma posledično katerega izdajo lahko zahteva s tožbo zaradi molka organa v upravnem sporu.
Kdaj in koliko časa v obdobju od 2. do 9. 11. 2020 portal za oddajo vlog delodajalcev zaradi tehničnih težav ni deloval, po presoji sodišča nista relevantni vprašanji. Sodišče namreč meni, da bi moral spletni portal prvostopenjskega organa, namenjen oddaji vlog delodajalcev, nemoteno delovati ves čas teka tega roka. Na podlagi prvega odstavka 74. člena ZZUOOP namreč delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži (lahko le) v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.
Po presoji sodišča bi organ ob ugotovitvi, kot v tem primeru, (občasno) nedelujočega portala, moral določbo prvega odstavka 74. člena ZZUOOP ustavnoskladno razlagati tako, da se tudi po izteku osemdnevnega roka vloženo vlogo šteje kot pravočasno, saj bi sicer šlo, kot tožnik tudi navaja, za kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), kajti rok, določen v prvem odstavku 74. člena ZZUOOP, je materialni prekluzivni rok, s potekom katerega pravica delodajalca po zakonu (v celoti) preneha.
ZIUZEOP člen 20, 20/2. Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (2020) člen 1, 3, 4.
interventni ukrep - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - epidemija - preklic - postopek sprejema akta - veljavnost akta
Vlada RS je dne 14. 5. 2020 sprejela in objavila Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS - COV-2, s katerim je na območju Republike Slovenije preklicala epidemijo (1. člen Odloka). Hkrati je v 3. členu določila, da z dnem uveljavitve Odloka preneha veljati Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 na območju Republike Slovenije. Vlada RS je torej prenehanje epidemije vezala na dan uveljavitve Odloka, pri čemer iz 4. člena Odloka izhaja, da le-ta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Ker je bil Odlok objavljen 14. 5. 2020, to pomeni, da je začel veljati 15. 5. 2020, kar pomeni, da s 15. 5. 2020 ni bila več razglašena epidemija na območju Republike Slovenije.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 14. ZUPJS člen 17, 17/2, 18, 18/1. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - vrednost nepremičnine - stanovanje, v katerem prosilec živi - primerno stanovanje
Tožena stranka ni pravilno uporabila materialnega prava, natančneje določbe drugega odstavka 17. člena ZUPJS, v delu, ko je ugotovila, da znaša presežek primerne velikosti stanovanja 15 m2. Tožena stranka je namreč k tej površini prištela še pomožne prostore, garažo, klet in balkon v izmeri 30 m2. V obravnavani zadevi je uporabna površina stanovanjske stavbe, v kateri prebivajo tožeča stranka in njegovi družinski člani 115m2 in torej ne presega 130 m2, kot je to napačno ugotovila tožena stranka.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - izčrpanje pravnih sredstev - vložitev pritožbe zoper izpodbijani akt - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je zoper izpodbijano odločbo z dne 2. 7. 2021 sicer vložila pritožbo, vendar jo je prvostopenjski organ s sklepom z dne 8. 9. 2021 zavrgel kot prepozno, tožeča stranka pa je bila v pravnem pouku ustrezno poučena, da je zoper ta sklep dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance. Pritožbe ni vložila. S tem torej ni izčrpala rednih pravnih sredstev, ki so v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZUS-1 pogoj za vsebinsko obravnavo tožbe.
ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214, 214/1. ZIUPGT člen 15, 15/1.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti - neobrazložena odločba
Zaključek, da tožnici opravljanje gospodarske dejavnosti v obdobju, za katero uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače, s predpisi Vlade Republike Slovenije ni bilo omejeno ali onemogočeno, bi moral namreč temeljiti na ugotovljenih dejstvih, dokazih in razlogih, odločilnih za presojo posameznih dokazov ter pravnih razlogov za odločitev (prvi odstavek 214. člena ZUP), v izpodbijanem sklepu pa gre za popolno odsotnost take vsebine v obrazložitvi.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - trajanje koncesije - pogodba za določen čas - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je z odločbo, št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021, odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Presodilo je, da v tovrstnih primerih ne gre za kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz prvega odstavka 155. člena Ustave RS.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo vložil po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe. Tožnik je bil v pouku o pravnem sredstvu pravilno poučen o roku 30 dni od prejema te odločbe za vložitev tožbe. Res je bilo v pravnem pouku napačno navedeno, da se tožba vloži na Delovno in socialno sodišče RS v Ljubljani, vendar to ni vplivalo na ugotavljanje pravočasnosti tožbe, kajti v skladu z določbo devetega odstavka 112. člena ZPP bi se štela tožba vložena pri nepristojnem sodišču za pravočasno, če bi bila vložena pred iztekom 30 dnevnega roka.
upravni spor - procesne predpostavke za tožbo - tožba po 4. členu ZUS-1 - prepozna tožba
Iz prvega odstavka 23. člena ZUS-1 sicer izhaja, da v subsidiarnem upravnem sporu rok za vložitev tožbe zoper posamičen upravni akt prične teči z vročitvijo akta stranki. Ker pa gre v tem primeru za posamični akt, ki je bil sprejet v obliki predpisa in je bil objavljen v Uradnem listu RS, ta rok začne teči z njegovo objavo. Glede na čas te objave, pa je tožba, kot že rečeno, prepozna.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - trajanje koncesije - pogodba o delu za določen čas - odločitev ustavnega sodišča
Toženka v izpodbijani odločbi ni pravilno uporabila določbe 41. člena ZZDej-K, na katero opira svojo odločitev, torej da je zmotno uporabila materialno pravo. Bistveno neskladje med izpodbijano odločbo in določbo četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K pa je predvsem v odločitvi toženke, da koncesijsko odločbo razveljavi, tožniku pa ponudi v podpis novo koncesijsko pogodbo (4. in 5. točka izpodbijane odločbe). Za tako odločitev namreč toženka ni imela podlage niti v določbi četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K, na katero se sklicuje, niti v drugih določbah ZZDej.