Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 2, 2/4, 29, 236. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 145, 145/2.
carina - povezane osebe - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - vrnitev preveč plačane carine - carinska vrednost - naknadna uskladitev transakcijske cene - transferne cene - sodba SEU
V obravnavanem primeru gre za vprašanje dopustnosti naknadne uskladitve transakcijske cene s sklicevanjem na novo transferno ceno in ne za uveljavljanje vračila preveč plačane carine zaradi nepravilne carinske vrednosti v carinskih deklaracijah ob sprostitvi v prosti promet. Tožnica niti ne trdi, da bi šlo za uskladitev cene v položaju, ki bi bil primerljiv s položaji, v katerih je SEU dopustilo naknadno uskladitev transakcijske vrednosti (npr. v sodbi C-256/07).
smrt pacienta - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - informiranost pacienta - pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic
Tožnica utemeljeno opozarja, da obrazložitev odločbe v izpodbijanem delu ne zadosti predpisanemu zakonskemu standardu. Komisija namreč v odločbi zaključuje, da je bila kršena pacientova pravica do obveščenosti in sodelovanja, ker začasno odpustno pismo ni v celoti v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZPacP, za razliko od pozneje izdanega odpustnega pisma. Vendar pa Komisija v odločbi ni konkretno ugotovila in obrazložila, kakšna je sploh vsebina začasnega odpustnega pisma, in ne utemeljila, zakaj takšna vsebina v okoliščinah obravnavanega primera ni bila ustrezna, kot tudi ni pojasnila, kakšna je vsebina končnega odpustnega pisma, kolikor svojo odločitev temelji na primerjavi z njim.
ZVis člen 29, 51c. ZUS-1 člen 1, 2, 5, 5/3, 33, 33/1, 33/1-3.
univerza - avtonomija univerze - članstvo - molk organa - tožba zaradi molka organa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Državna univerza je avtonomna institucija na vseh področjih, razen na dveh: v svojem ravnanju na tistem področju oziroma v tistih primerih, ko ravnanje univerze pomeni kolizijo s katero drugo ustavno določbo na isti ravni ustavno-pravnega varstva in drugič glede financiranja, ker naj bi po določilu drugega odstavka 58. člena Ustave RS to področje urejal zakon. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da so vprašanja oblikovanja Rektorske konference in članstva v njej vprašanja internega delovanja znotraj univerz(e) ter gre torej za področje, na katerem univerze delujejo samostojno, po načelu avtonomije.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96. ZDDV-1 člen 2, 5, 32, 32/2, 78, 94. ZKme-1 člen 34.
javni razpis - pogoji javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev - neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - račun - davek na dodano vrednost (DDV)
V primeru, da je račun, ki se nanaša na upravičenca, plačal zakonec upravičenca iz skupnega premoženja, je treba šteti, da je obveznost plačila izpolnil upravičenec (prim. sodbo Upravnega sodišča št. III U 188/2017).
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - povračilo izplačanih stroškov - pogoji za priznanje pravice - rok za vložitev - prekluziven rok
Rok iz devetega odstavka 74. člena ZZUOOP je rok, ki določa časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. To je torej materialni rok. Zakon ne določa, da bi se ta rok upošteval le na ugovor. Gre torej za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim pretekom pravica preneha. Ker ugasne pravica sama, se zamude materialnega prekluzivnega roka ne da odpraviti, ne glede na vzrok zamude.
ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214, 214/1. ZIUPGT člen 15, 15/1, 19, 19/7.
COVID-19 - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti - neobrazložena odločba
Zaključek, da tožnici opravljanje gospodarske dejavnosti Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic (47.990) v obdobju, za katero uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače, s predpisi Vlade Republike Slovenije ni bilo omejeno ali onemogočeno (in da zato ne izpolnjuje pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 15. člena ZIUPGT), bi moral namreč temeljiti na ugotovljenih dejstvih, dokazih in razlogih, odločilnih za presojo posameznih dokazov, ter pravnih razlogih za odločitev (prvi odstavek 214. člena ZUP), v izpodbijanem sklepu pa gre za popolno odsotnost take vsebine v obrazložitvi.
legalizacija - prizidek - prvostopenjski ali drugostopenjski upravni akt
Organ je svojo odločitev oprl na ugotovitve pravnomočne inšpekcijske odločbe Inšpektorata za promet, energetiko in prostor, da je prizidek (garaža) pritrjen direktno na fasadni zid stavbe. Taka gradnja pomeni konstrukcijsko povezanost objektov in ker prizidek ne predstavlja samostojnega objekta, tudi stavba 1221 ne predstavlja samostojnega objekta, ampak tvorita en objekt, celoto. Navedeno pa glede na pogoj iz 117. člena GZ pomeni, da objekt iz zahteve za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja ne obstaja v enakem obsegu od 1. 1. 1998, saj kot celota pokriva večji obseg kot le stavba 1221, ki je predmet zahteve za izdajo dovoljenja.
Sodišče v upravnem sporu presoja prvostopenjsko odločbo in njene razloge za odločitev (2. člen ZUS-1). Res lahko drugostopni organ dopolni obrazložitev prvostopnega organa, kot je storil v obravnavanem primeru, kar sodišče ob nezadostni obrazložitvi prvostopenjske odločbe lahko upošteva, vendar je v obravnavani zadevi prvostopni organ navedel razloge, ki so za preizkus njegove odločitve zadostovali.
neskladna gradnja - višina nadomestila - gradbeno dovoljenje - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo zemljišča
Glede na to, da je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti 11. etaže ... in izvedbo terase na strehi tega objekta, je upravni organ v skladu s petim odstavkom 157. člena GO-1, ko je v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ugotovil, da se nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, utemeljeno po uradni dolžnosti izdal izpodbijano odločbo.
pogojni odpust - izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank
Načelo zaslišanja stranke oziroma pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je ena izmed temeljnih načel upravnega postopka in velja tudi pri odločanju Komisije za odpust s predčasnega prestajanja zaporne kazni, saj se v tem postopku odloča po določilih ZUP.
Komisija bi tako morala pred izdajo izpodbijane odločbe vlagatelja kot prosilca z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki ga je ugotovila na dopisni seji (ki se nanaša na vsebinsko zavrnitev njegove prošnje) seznaniti in mu dati možnost, da se o tem izjavi.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZKZ člen 27, 27/2.
kmetijska zemljišča - zakup kmetijskih zemljišč - javna objava - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pri izboru prednostnega zakupnega upravičenca, s katerim bo sklenjena zakupna pogodba, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ni odločal oblastno v upravni stvari na področju upravnega prava, predpisi, ki urejajo postopek izbora zakupnika, pa tudi ne določajo, da organ v zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo.
Izpodbijano obvestilo o izboru zakupnika predstavlja po svoji naravi akt poslovanja, ki je izdan v postopku upravljanja z javnim premoženjem in ne pomeni oblastnega odločanja (ex iure imperii), temveč ravnanje tožene stranke kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis). Akti poslovanja se tudi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ne štejejo za upravne odločbe v smislu prvega odstavka 2. člena ZUP.
V okviru tožbenih navedb tožnice, da gre pri izdani odločbi za izredno odločbo, ki je ni mogla pričakovati, se sodišče pridružuje navedbam tožene stranke iz drugostopenjske odločbe, da se je tožnica sama prijavila na Javni razpis, da se je skladno s pogoji Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj uvrstila na 51. mesto, zaradi česar tudi po mnenju sodišča ne gre za nepričakovano odločbo, pri čemer dejstvo, da tožnica na selitev ni pripravljena finančno, logistično in tudi ne psihično, ne vplivajo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje in tudi ne na odločitev tožene stranke.
Starostna struktura otrok in dejstvo, da si morata otroka deliti otroško sobo, ne vpliva na ugotavljanje primernosti kvadrature stanovanja, ki je določena vnaprej v skladu z Javnim razpisom in Pravilnikom Mestne občine Maribor o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
NUSZ se v primeru zazidanega stavbnega zemljišča plačuje od čiste tlorisne površine poslovnega prostora in prostorov, ki so funkcionalno povezani z njim, če občina tako določi pa tudi od površine zemljišč, ki so namenjena poslovni dejavnosti. Zakon torej ne daje podlage za kakršnokoli povezavo med celotno površino zemljišča - tudi pripadajočega zemljišča oziroma stavbišča - in odmero NUSZ, saj kot podlago za odmero nadomestila predpisuje izključno dejansko površino, ki je v uporabi za poslovno dejavnost.
Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni (izrecno) navedel pravne podlage, po kateri je za zemljiške parcele, od katerih je v tej zadevi z izpodbijano odločbo odmerjen NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča, določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, kar, predstavlja eno izmed relevantnih okoliščin za odmero NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče po 1. točki petega odstavka 218.b člena ZGO-1.
ZUS-1 člen 2. ZS člen 60, 61, 61/2. ZPDI člen 8, 9, 10, 11.
pravniški državni izpit (PDI) - pripravništvo - prednostni vrstni red - sodišče
Ker ima lahko izbris prijave kandidata iz prednostnega vrstnega reda za zasedbo prostih mest sodniških pripravnikov vpliv na pravico kandidata do opravljanja sodniškega pripravništva po ZPDI, je zoper odločitev o izbrisu sodno varstvo pravice zagotovljeno v upravnem sporu.
Višja sodišča so po zakonu dolžna prednostne vrstne rede za zasedbo prostih mest voditi za obvezno sodniško pripravništvo, torej za kandidate za sodniške pripravnike, ki še niso pridobili (in udejanjili) pravice do opravljanja obveznega sodniškega pripravništva (prvih osem mesecev). Ker je tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe obvezni del pripravništva že opravil, to pomeni, da je pravico do opravljanja sodniškega pripravništva pridobil in ta del usposabljanja tudi že zaključil, je odločitev predsednika višjega sodišča, da se njegove prijave ne ohrani na prednostnem vrstnem redu za opravljanje obveznega sodniškega pripravništva, pravilna in v skladu z namenom zakonodajalca.
davčna izvršba - zastaranje - sklep o davčni izvršbi - mednarodno sodelovanje
Tudi v postopku davčne izvršbe je potrebno zagotavljati kontradiktornost postopka, saj je le tako strankam zagotovljen pošten postopek. To izhaja že iz 7. člena ZDavP-2.
ZIUPDV člen 8, 8/2, 8/2-1. ZDavP-2 člen 285, 285/1, 354, 354/1.
COVID-19 - interventni ukrepi - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - pogoji za priznanje pravice - davčne obveznosti - neporavnane davčne obveznosti
Obveznost pravočasnega poravnavanja zapadlih davčnih obveznosti je breme vsakega davčnega zavezanca. To po mnenju sodišča pomeni, da je dolžnost davčnega zavezanca tudi, da preveri, kakšne so te obveznosti in kdaj zapadejo v plačilo. Dolžnost tožeče stranke (kot davčne zavezanke) je torej bila, da upošteva čas zapadlosti njenih davčnih obveznosti in njihovo višino ter na tej podlagi sama ugotovi, ali predhodno preplačana sredstva zadoščajo za njihovo poravnavo, oziroma ali ima na dan vložitve vloge poravnane vse obveznosti. Tožeča stranka bi to lahko in morala storiti, še zlasti, ker sama pojasnjuje, da bi lahko predmetno vlogo pravočasno vložila tudi kasneje, torej še po tem, ko je ugotovila kakšne so bile zapadle obveznosti in jih poravnala
begunec - istovetnost osebe - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - družinski člani - pravica do izjave
Za dokazovanje istovetnosti družinskih članov begunca in njegovega družinskega razmerja ne morejo veljati enako stroga pravila kot za druge tujce, ki uveljavljajo pravico do združitve družine – tako glede dokaznih zahtev za predložitev uradnih listin kot glede posledic, če listine niso predložene.
Ko je tožnik navedel dovolj okoliščin, ki kažejo na to, da je komunikacija med njim in njegovo ženo zelo otežena, bi tožena stranka morala družinske vezi tožnika z njegovo ženo in njeno istovetnost preveriti tudi s pomočjo mednarodnih organizacij v skladu s tretjim odstavkom 47.a člena ZTuj-2. Tudi v prvem odstavku 173. člena ZUP je namreč določeno, da listine, ki so dokaz, predložijo stranke ali pa jih priskrbi organ, ki vodi postopek.
javna dela - obvestilo o nesprejemu ponudbe - obrazložitev akta - pogodbene obveznosti
Za katero kršitev gre, kaj točno je tožeča stranka storila narobe, iz upravnega akta ne izhaja. Šele v odgovoru na tožbo tožena stranka obrazloži, da gre za kršitev - da tožeča stranka ni zagotovila zahtevanih 90 ur mentorstva in da je kršitev razvidna iz liste prisotnosti udeleženca in evidence ur mentorja za mesec oktober 2018. Obrazložitev v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljivega oz. neobrazloženega izpodbijanega akta.
sofinanciranje iz javnih sredstev - vloga - pooblaščenec - zastopnik družbe
Dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka. Zato je odločitev tožene stranke, ki je tožničino vlogo zavrnila, ker je ni podpisal zakoniti zastopnik vlagateljice, materialnopravno napačna.
odmera rudarske koncesnine - rudarska koncesnina - pravica do izjave - pooblastilo za zastopanje
Tožnik pravilno opozarja, da iz 55. člena ZUP izhaja, da se mora pooblaščenec v upravnem postopku izkazati s pooblastilom. Hkrati zanika, da bi bila družba A., d. o. o., njegov pooblaščenec, saj trdi, da ji ni dal takšnega pooblastila, poleg tega pa je od pogodbe s to družbo odstopil pol leta pred podajo njene vloge oziroma uvedbo obravnavanega upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - nepremičnina - ukrep prepovedi približevanja - možnost razpolaganja z nepremičnino
Tretji odstavek 14. člena ZBPP govori o situaciji, ko prosilec s premoženjem dejansko ne more razpolagati, kar je po presoji sodišča treba razlagati tako, da se nanaša na primere, ko po zakonu ovir za razpolaganje s premoženjem sicer ni, a je to dejansko onemogočeno. Pri tem zakon kot pogoj postavlja tudi, da prosilec teh razlogov ni zakrivil po lastni volji. Slednje ostaja v predmetni zadevi nerazjasnjeno, saj tožnik sam navaja, da mu je bila izrečena prepoved približevanja.