ZJC člen 47, 68, 68/1, 68/2. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-39. ZUP člen 214.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Svetlobna vitrina predstavlja objekt za oglaševanje, in ne objekt za obveščanje in oglaševanje, saj so ti le taksativno našteti samostojni objekti, med katere sporna svetlobna vitrina ne spada. Ob tem ni relevantno, da je sporna svetlobna vitrina postavljena v sklopu avtobusnega postajališča. Soglasje Direkcije RS za ceste zato ne more nadomestiti soglasja, izdanega na podlagi 68. člena ZJC, ki mora vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
Oba upravna organa sta navedla, da pogodbe ni moč šteti za soglasje, pri čemer tega stališča nista obrazložila. Oba kot razlog namreč navajata zgolj, da je Občina Domžale v svojem odgovoru inšpektorici zanikala izdajo soglasja tožniku, kar naj bi pomenilo, da navedena pogodba ne predstavlja soglasja. S tem pa po presoji sodišča nista zadostila standardu obrazloženosti po 214. členu ZUP. Drugi odstavek 68. člena ZJC namreč izrecno določa, kaj mora vsebovati soglasje, in sicer pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav. To pomeni, da bi morala upravna organa presoditi pravno naravo pogodbe na podlagi določbe drugega odstavka 68. člena ZJC in ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za soglasje ali ne. Zgolj sklicevanje na stališče občine, da soglasja ni izdala, ne zadošča za zaključek, da navedena pogodba ne more šteti za soglasje.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ni sporno, da je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper odločbo sodišča, s katero mu je bila zavrnjena prošnja za brezplačno pravno pomoč, zato je odločitev tožene stranke o zavrnitvi takšne prošnje pravilna. Po izrecni zakonski določbi se namreč BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 30, 30/6, 34, 34/4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - nagrada in potrebni izdatki odvetnika - posvet s stranko - nagrada za posvet s stranko - pravočasnost tožbe - pravno svetovanje - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka tožbo vložila po poteku 30 dnevnega roka za vložitev tožbe, vendar sodišče opozarja, da so od 16. 11. 2020 veljali posebni ukrepi zaradi obvladovanja širjenja nalezljive bolezni sars-cov-2 (Covid-19), ki so se nanašali na zadeve, ki niso bile opredeljene kot nujne. Ker je predmetna tožba vložena zoper odločitev o priznanju potrebnih izdatkov in nagrade, je sodišče ni obravnavalo kot nujne zadeve v skladu s četrtim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, torej rok za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep v času trajanja posebnih ukrepov v sodnih zadevah ni tekel in je bila tožba vložena pravočasno.
ZBPP člen 30, 30/9, 30/10, 30/11. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - načelo zaslišanja strank
V zadevi je bilo kršeno načelo zaslišanje stranke, saj tožena stranka pred izdajo odločbe tožnice ni seznanila z odvetnikovimi odgovori in z dopisom ob vračilu napotnice. Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZUP je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, preden se izda odločba, tretji odstavek 9. člena ZUP pa določa, da organ svoje odločbe ne sme upreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - parlamentarna preiskava
Postopka parlamentarne preiskave ni mogoče enačiti s sodnim ali drugim sodnim postopkom, kar izhaja iz določb ZPPre, v katerih je predpisana zgolj sodelovalna dolžnost sodišča.
Ob upoštevanju namena parlamentarne preiskave (proučevanje zadev javnega pomena) ter postopka parlamentarne preiskave, ki prav tako zasleduje javnopravne interese za nadaljnje delo Državnega zbora, in v katerem je določena smiselna uporaba ZKP zaradi varovanja človekovih pravic udeležencev v tem postopku, ni mogoče slediti toženi stranki, da bi lahko postopek parlamentarne preiskave šteli za drug sodni postopek, kar utemeljeno uveljavlja tožeča stranka v tožbi. Zato zavrnitev zahteve tožnikov za dostop do informacije javnega značaja ni mogoče utemeljiti na izjemi iz 8. točke prvega 6. člena ZDIJZ, kot je to storila tožena stranka v izpodbijani odločbi.
ZTFI člen 491, 491/1, 491/1-3. ZPre-1 člen 4. ZTFI-1 člen 140, 140/2, 557.
delniška družba - nadzor nad poslovanjem družbe - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - vrednost osnovnega kapitala družbe - nadomestilo za nadzor - višina nadomestila
Tožnica je delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje in ki je imela po zadnjem objavljenem letnem poročili na presečni datum 1. 1. 2021 več kot 4 mio EUR celotnega kapitala. S tem je tožnica ciljna družba v smislu drugega odstavka 4. člena ZPre-1, kot takšna pa je, dokler so ti zakonski pogoji izpolnjeni, podvržena toženkinemu nadzoru, saj se lahko udeležba v tožničinem kapitalu tudi spremeni.
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 9, 146, 146/1, 146/3, 146/3-4, 146/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja strank - seznanitev stranke z relevantnimi okoliščinami
Strankina pravica, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, je v celoti izvotljena, če tej ni hkrati omogočeno, da se seznani z informacijo, ali oz. kako je bilo na njena vprašanja odgovorjeno.
Prvostopenjski organ je očitno ocenil, da je pridobitev izjave priče (vključno z odgovori na dodatna vprašanja) potrebna z vidika pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja v zadevi, saj priče sicer ne bi vabil na glavno obravnavo ter ji ne bi (po prejemu pisne izjave in na predlog tožnika) zastavljal dodatnih vprašanj v zvezi v zvezi z zadevo. Tožnik je tako upravičeno pričakoval, da ga bo upravni organ še pred izdajo izpodbijane odločbe seznanil z informacijo o tem, ali oz. kako je priča odgovorila na vprašanja, ki so ji bila (naknadno) zastavljena, saj to nedvomno predstavlja informacijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo, in glede katere bi se moral imeti tožnik možnost izreči še pred izdajo izpodbijane odločbe. Če bi bil tožnik seznanjen s tem, da priča na dodatna vprašanja ni podala odgovora, bi lahko vztrajal pri njenem zaslišanju ali pa predlagal alternativno izvedbo dokaza, zgolj na ta način pa bi lahko tudi učinkovito branil svoje pravice v postopku.
ZDPN-2 člen 14, 14/2. ZIZ člen 167, 207, 208. ZFPPIPP člen 132, 227, 296.
davek na dodano vrednost (DDV) - prodaja nepremičnine - sodna izvršba - davek na promet nepremičnin - novogradnja - stečajni postopek - prijava terjatve v stečaj
Davčni organ je z izpodbijano odločbo odmeril tožnici DDV, ki jo je izdal v postopku DIN, ki ga je začel po tem, ko je bil pri tožnici že začet postopek stečaja. S tem je z izpodbijano odločbo dosegel plačilo z izpodbijano odločbo odmerjenega DDV. Navedeno (celotno) plačilo je tako davčni organ dosegel mimo pravil, ki veljajo za stečajni postopek, v katerem se vsi upniki obravnavajo enakopravno.
Iz 227. člena ZFPPIPP izhaja, da lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno. V 296. členu ZFPPIPP je določeno, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. V zadevi ni sporno, da davčni organ terjatve iz naslova plačila DDV za prodane nepremičnine v izvršilnem postopku ni prijavil v stečajni postopek, ki se vodi zoper tožnico kot stečajno dolžnico.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - samostojna storitev odvetnika
Posvet s stranko, pregled spisov ter kratki dopisi so navedeni v tar. št. 39 OT, iz katere izhaja, da lahko odvetnik zaračuna navedene storitve v primeru, da storitve iz te tar. št. niso zajete v drugih tar. št., ker gre za samostojno storitev. Pojem ''samostojnosti'' lahko pomeni le, da take storitve po vsebini niso vezane na opravljanje kakšne od storitev, ki so ovrednotene v drugih tarifnih številkah oziroma niso odvisne od dogajanja v teh zadevah. Posvet s stranko, pregled spisov ter elektronska sporočila, ki jh odvetnik sestavi v konkretni zadevi, v kateri zastopa svojo stranko, tako očitno niso samostojne storitve, saj so tako po vsebini, kot po potrebi za njihovo sestavo, neločljivo vezani na to zadevo.
Prvostopenjski organ je bil v postopku izdaje izpodbijane odločbe v skladu s 6. točko prvega odstavka 43. člena GZ upravičen in dolžan upoštevati dejstva, ki izhajajo iz zemljiške knjige, na tej podlagi pa je pravilno zaključil tudi, da je prizadeta stranka imetnik stvarne pravice, ki ji daje pravico graditi na tuji nepremičnini. Na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ne more vplivati niti dejstvo, da sta tožnici sprožili spor glede lastništva navedene nepremičnine spor in da je ta zaznamovan v zemljiški knjigi, saj to ne dokazuje njunega lastništva sporne nepremičnine (oziroma neupravičenosti podelitve služnostne pravice prizadeti stranki).
Ugotovitev upravnega organa, da iz stanja v zemljiški knjigi izhaja, da je prizadeta stranka imetnik stvarne pravice, ki ji daje pravico graditi na tujem zemljišču (in ne lastnik sporne nepremičnine), po presoji sodišča ne predstavlja „pravnega naziranja“ o lastništvu sporne nepremičnine, ki bi predstavljalo kakršnokoli oviro (ali omejitev) pri presoji slednjega vprašanja v okviru spora, ki ga tožnici vodita pred za to pristojnim sodiščem.
status stranskega udeleženca - pritožba v upravnem postopku - pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - nedopustna tožba - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila ali jo je vložila prepozno. V obravnavani zadevi je bila pritožba tožnice zoper izpodbijani sklep nesporno zavržena kot prepozna, zato je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - načelo sorazmernosti - sodni preizkus - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Glede odmere nadomestila za nezazidani stavbni zemljišči tožeča stranka ponavlja navedbe podane že v upravnem postopku, da sta navedeni zemljišči zasuti s filterprahom, zato je to zemljišče za tožečo stranko neuporabno in ji ne prinaša nobenega dohodka. Pri tem se znesek nadomestila bliža vrednosti celotne nepremičnine, zato odmera v navedeni višini že pomeni kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom in varstva lastninske pravice. Razen tega tožeča stranka glede na to, da v prejšnjih letih tega nadomestila ni plačala, ni mogla predvideti, da se bo to zgodilo v letu 2017.
vpogled v spis - vpogled v upravni spis - dedič - pravna korist - oseba, ki ni stranka v postopku
Fizična ali pravna oseba, ki ni stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku, lahko vpogleda v spis upravne zadeve ter pregleda, prepiše in preslika potrebne dokumente, če verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Ta pravica je namenjena temu, da se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, tudi tistih, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku.
Dedič ima pravno korist za vpogled v spis pokojne matere pri CSD, ki ji je bila popolna odvzeta poslovna sposobnost in se tam nahajajo podatki o razpolaganju z njenim premoženjem.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka iz dejavnosti - (ne)zazidano stavbno zemljišče - oproščena transakcija - račun - verodostojna listina
Treba je pritrditi s strani tožnika uveljavljani procesni kršitvi, da je prvostopenjski davčni organ od tožnika v prvotnem postopku neutemeljeno zahteval dokazila, ki niso bila v tožnikovi sferi, s čimer je bilo tožniku naloženo preveliko dokazno breme. V postopku pred izdajo izpodbijane odločbe se torej ni ravnalo po pravilih postopka, kar je vplivalo na pravilnost z izpodbijano odločbo sprejete odločitve pod točko II. izreka, saj se je tožniku očitalo, da ni predložil podporne dokumentacije k spornim devetim računom, zaradi česar so bili računi, prejeti od A. spoznani za neverodostojne knjigovodske listine, izkazani odhodki pa za neskladne z običajno poslovno prakso in da niso posledica opravljanja dejavnosti.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve
Ker tožnik ni navedel dejstev in okoliščin, glede na katere bi bilo mogoče zaključiti, da ima s predlogom za dopustitev revizije oziroma revizijo verjetne izglede za uspeh, je organ tudi po presoji sodišča mogel zaključiti, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
COVID-19 - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - neobrazloženost odločitve
Sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa o zavrnitvi delnega povračila izplačanih nadomestil plač za delavko bistveno pomanjkljiva, saj ni navedena materialnopravna podlaga za tako odločitev, pač pa se je prvostopenjski organ zgolj skliceval na mnenje Ministrstva, ne da bi svojo odločitev utemeljil z določbami relevantnih predpisov in ne da bi to mnenje pred odločitvijo vročil tožniku in mu dal možnost, da se o njem izjavi.
Tožena stranka je javna agencija, na katero so s strani države prenesena pooblastila za odločanje, zaradi česar je dolžna spoštovati pravila poštenega postopka, kot veljajo za upravni postopek, saj gre v postopkih javnih razpisov in javnih pozivov za javno-pravno stvar, določba 34.a člena ZPOP-1 pa ne izključuje uporabe ZUP. Zato se, upoštevajoč načelo varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, tudi v predmetnem postopku uporabljajo pravila poštenega postopka.
Tožeča stranka se upravičeno sklicuje na določbo 27. člena ZPOP-1 o pozivu k dopolnitvi nepopolnih vlog in opozarja, da bi jo morala tožena stranka pozvati na dopolnitev vloge. Navedena določba se skladno s petim odstavkom 34.a člena ZPOP-1 v postopkih javnih pozivov ne uporablja, vendar pa določba tretjega odstavka 34.a člena ZPOP-1 določa, da je sprememba vloge dopustna do odločitve o dodelitvi sredstev, pri tem pa se glede vrstnega reda popolnih vlog šteje, da je bila spremenjena vloga znova vložena. Navedeno določilo se nanaša tudi na možnost vsebinske spremembe vloge, kar pomeni, da možnost spremembe vloge toliko bolj velja v primeru zgolj formalne dopolnitve vloge. Prav tako se v postopku javnega poziva smiselno uporabljajo tudi določila ZUP, ki v 67. členu določa, da vloge, ki je nepopolna ali nerazumljiva samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, pač pa mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa toženka ni navedla kakšne so tiste pravno relevantne okoliščine ter materialno-pravna podlaga, zaradi katerih tožnica ne bi smela dopolniti pooblastila z ustreznim pooblastilom, ki zagotavlja formalno popolnost vloge.
ZUreP člen 221, 222, 222/3. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mokronog - Trebelno (2014) člen 14.
Za primer izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, je v 222. členu ZUreP-2 (prvi odstavek) dana podlaga, da pristojni občinski organ odmeri komunalni prispevek z odmerno odločbo po uradni dolžnosti. Pri tem se šteje, da gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, če se stavbno zemljišče opremi z dodatno vrsto komunalne opreme, ki je na stavbnem zemljišču prej ni bilo (prvi odstavek 151. člena ZUreP-2).
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - davčna osnova - pridobitev motornega vozila iz druge države članice eu
Stališče, da bi strokovni pripomočki morali biti uradno prevedeni v slovenski jezik bi pomenilo, da organi pri svojem delu ne bi mogli uporabljati teoretskih virov v tujem jeziku, kar pa ni sprejemljivo. Zato po presoji sodišča očitek nedosegljivosti takšnih teoretskih virov v slovenskem jeziku, ne pomeni kršitev pravil postopka, kot meni tožba. Poleg tega pa davčni organ POHS in POKN, ki so bile merodajne za presojo v obravnavanem primeru, v izpodbijani odločbi tudi citiral (stran 26 obrazložitve), prav tako pa tožnik tudi v tožbi ne pojasni, kateri del prevoda besedila POHS in POKN naj bi vzbujal pomisleke glede pravilnosti prevoda in bi lahko povzročil drugačno uvrstitev vozil v KN.
ZUreP-2 člen 151, 151/1, 222, 222/1, 222/3. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mokronog - Trebelno (2014) člen 19, 19/1, 19/3. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (2007) člen 34, 34/2.
Dejstvo, da je v tretjem odstavku 19. člena Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mokronog-Trebelno opredeljen en izmed možnih primerov, ko pride do odmere komunalnega prispevka po uradni dolžnosti (tj. v primeru, ko občina od upravne enote prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja), ne pomeni, da občina komunalnega prispevka po uradni dolžnosti ne bi smela odmeriti tudi v drugih primerih, ko ji takšno odmero izrecno omogoča že zakonska določba.
ZUreP-2 se je začel uporabljati z dnem 1. 6. 2018, to pa po presoji sodišča narekuje, da se določba tretjega odstavka 222. člena tega zakona razlaga na način, da je tam določen dvoletni rok za odmero komunalnega prispevka v primeru, ko je do izboljšanja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča prišlo pred pričetkom uporabe ZUreP-2, pričel teči šele s pričetkom uporabe tega zakona. Drugačna razlaga, za katero se zavzema tožnik, bi namreč pomenila nedopustno retroaktivno učinkovanje predpisa.