odločba informacijskega pooblaščenca - zavrnitev pritožbe - zahteva za izločitev uradne osebe - sklep o neizločitvi uradne osebe - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
V tem upravnem sporu tožnik izpodbija odločbo toženca, ki pa glede na vsebino sprejete odločitve ne pomeni odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, ampak se odločba nanaša na procesno odločitev. Z izpodbijano odločbo je namreč zgolj zavrnjena pritožba zoper sklep o (ne)izločitvi uradne osebe, ki pomeni le procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo oziroma vodenje postopka, in s tem po ustaljeni sodni praksi ne izpolnjuje opisanega materialnega pogoja za upravni akt, ki ga je mogoče izpodbijati s samostojno tožbo v upravnem sporu.
ZEKom-1 člen 142, 142/8,142/11. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunavanje storitev - predlog za rešitev spora - prepozna vloga - zavrženje zahteve
V obravnavani zadevi je toženka ugotovila, da je bil končni odgovor s pravnim poukom, s katerim je stranka z interesom negativno odgovorila na tožničin ugovor, tožnici vročen 3. 7. 2019, tožnica pa je predlog za razrešitev spora pri agenciji vložila 7. 8. 2019. To pa pomeni, da je odločitev toženke, da tožničin predlog kot prepozen zavrže, pravilna. Tožnica je namreč glede na navedene datume predlog za razrešitev spora pri toženki vložila po preteku z zakonom predpisanega 15-dnevnega roka od prejema dokončnega odgovora stranke z interesom.
brezplačna pravna pomoč - društvo - status društva v javnem interesu
Ker so do brezplačne pravne pomoči po ZBPP lahko upravičena le društva, ki delujejo v javnem interesu in so kot take vpisana v ustrezen register, tožnik pa takšnega statusa nima, tožba ni utemeljena.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 267. ZDavP-2 člen 11, 12.
davčni inšpekcijski nadzor - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - sklep o predlogu za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - razlog za obnovo - udeležba v postopku
Ugotovitve inšpekcijskega postopka so bile zgolj podlaga za uvedbo novega ločenega postopka, v katerem odmera obveznosti plačniku davka ne pomeni odločitve, na katero bi bil drugi davčni organ v nadaljnjem postopku zoper davčnega zavezanca vezan (enako sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 298/2015 z dne 18. 10. 2018).
Dopolnilno odločbo z dne 6. 6. 2019, s katero je odločeno, da mora tožnik vrniti preveč plačana sredstva v višini 1.084,12 EUR, kakor je to ugotovljeno z odločbo, izdano v obnovljenem postopku, z dne 10. 4. 2019, tožnik v bistvenem izpodbija zaradi kršitev, ki naj bi jih organ zagrešil v zvezi z vodenjem postopka obnove: navaja, da ima na zapisnik veterinarske inšpekcije, na katerega se je organ skliceval kot razlog za obnovo po 1. točki 260. člena ZUP, postopkovne in vsebinske pripombe, ne strinja se z vsebino očitanih kršitev, navaja, da na njegovem kmetijskem gospodarstvu ni prišlo do ponavljajočih kršitev ter da zapisnik ni bil izdan pravemu nosilcu kmetijskega gospodarstva, meni pa tudi, da je bil rok za uvedbo obnove postopka iz ZKme-1 prekoračen. Vendar so vsi navedeni ugovori za predmetni upravni spor nerelevantni; tožnik bi jih mogel uveljavljati le s pravnimi sredstvi zoper odločbo z dne 10. 4. 2019, izdano v obnovljenem postopku. Zoper izpodbijano odločbo z dne 6. 6. 2019 pa bi tožnik mogel uveljavljati le ugovore, ki bi se nanašali izrecno le na to odločbo in postopek za njeno izdajo, torej na kršitve, povezane z uporabo določbe 220. člena ZUP v zvezi z odločbo z dne 10. 4. 2019.
inšpekcijski postopek - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - izdaja soglasja
Ob upoštevanju navedenih predpisov sodišče soglaša s stališčem upravnih organov obeh stopenj, da sporna svetlobna vitrina predstavlja objekt za oglaševanje, in se ne strinja s tožnikom, da so objekti za obveščanje in oglaševanje le taksativno našteti samostojni objekti, med katere sporna svetlobna vitrina ne spada. Po obeh predpisih (ZJC in ZCes-1) so objekti za obveščanje in oglaševanje namreč opredeljeni splošno ter našteti primeroma, kar opredeljuje besedilo "in druge objekte ali naprave za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje" oziroma "in druge nepremične in premične nosilce, namenjene za namestitev obvestilnih in oglasnih sporočil". Med njih pa po mnenju sodišča tako po ZJC kot po ZCes-1 brez dvoma spada tudi sporna svetlobna vitrina, ki predstavlja tipičen primer objekta za obveščanje in oglaševanje.
Po mnenju sodišča izpodbijani sklep ne zadosti standardu obrazloženosti upravne odločbe in gre za takšne bistvene pomanjkljivosti, ki jih tožena stranka v sodnem postopku ne more (več) odpraviti. Izdan sklep v upravnem postopku mora biti obrazložen v skladu z zakonom tako, da je njegovo materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovljenem postopku.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo RTV prispevka
Obveznost plačila RTV prispevka je odvisna od tehničnih možnosti spremljati programe RTV, ne pa od njihovega dejanskega spremljanja.
Med strankama ni sporno, da ima tožnik sprejemnik oziroma napravo, ki mu omogoča sprejem radijskih in televizijskih programov. Glede na tako nesporno dejansko stanje je tožnik kot imetnik sprejemnika oziroma naprave za sprejem radijskih in televizijskih signalov, ki ima za spremljanje RTV programov zagotovljene ustrezne tehnične pogoje, zavezanec za plačilo RTV prispevka.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - dopolnitev vloge - sposobnost biti stranka - nepopolna vloga
V obravnavani zadevi gre za vprašanje procesne sposobnosti nastopati kot stranka v postopku javnega poziva, saj vloge ni oddala pooblaščena oseba. ZPOP-1 pa glede vprašanja zastopanja strank po pooblaščencih in ravnanja organa v primeru nepredložitve pooblastila nima posebnih določb. Zato za ta vprašanja veljajo določbe ZUP, in sicer predvsem peti odstavek 55. člena, ki določa, da organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe.
dovolitev zadrževanja - odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi - zahteva stranke - zavrženje vloge - ustavno skladna razlaga
Ustavno skladna razlaga 73. člena ZTuj-2 je po presoji sodišča taka, da ima zato, ker se odloča o pravici, opredeljeni v prvem odstavku 73. člena Ztuj-2, tudi stranka pravico začeti postopek, v katerem se odloča o tej pravici in je treba tako zahtevo vsebinsko obravnavati. Ker se odloča o njuni pravici, sta po presoji sodišča (tudi) tožnika tista, ki lahko začneta upravni postopek.
Glede na vsebino tožbe sodišče poudarja, da je tožnik sicer bil neenako obravnavan (v smislu prvega odstavka 6. člena ZVarD) zaradi njegove osebne okoliščine in sicer zdravstvenega stanja, ki izhaja iz v upravnem postopku uporabljene zdravstvene dokumentacije. Vendar pa to neenako obravnavanje v konkretnem primeru ni pomenilo diskriminacije (prvi odstavek 13. člena ZvarD), ker je za tem neenakim obravnavanjem stal legitimen cilj, to pa je ničelna toleranca do tveganja, da bi zaradi zlorabe alkohola s strani tožnika prišlo do nasilnega ali neprimernega izvajanja storitev pomoči uporabnikom v okviru programa družabništva in spremljanja za pomoč invalidnim osebam s poškodbo glave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - objektivni pogoj
Prosilec presega postavljeno finančno mejo minimalnega dohodka oziroma materialnega položaja, kar izključuje možnost pridobitve pravice do redne brezplačne pravne pomoči.
Tožeča stranka tudi ne oporeka ugotovljenim dejstvom v zvezi z uporabo določila 36. člena ZBPP o nujni izredni brezplačni pravni pomoči oziroma ne navaja, da bi tožena stranka to določbo nepravilno uporabila.
ZZDej člen 44f. ZZDej-K člen 41, 41/4. URS člen 33, 51, 74.
koncesije - poseg v pravnomočno razmerje - retroaktivnost - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o ustavnem sodišču so odločbe Ustavnega sodišča obvezne.
Z omejitvijo časa trajanja koncesije se po presoji sodišča v ničemer ne poseže v zasebno lastnino tožeče stranke. Po preteku 15 let se namreč lahko koncesija podaljša. Tudi če se po tem obdobju ne bi podaljšala, bi lahko tožeča stranka še naprej opravljala svojo dejavnost kot zasebno zdravstveno dejavnost, le brez koncesije.
Sedmi odstavek 60. člena ZDUOP določa, da se tujcu enkratni solidarnostni dodatek prizna, če se po zakonu, ki ureja trg dela, šteje za brezposelno osebo in ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka - poziv za odpravo pomanjkljivosti
Organ za BPP bi sicer na podlagi opravljenega vpogleda v U vpisnik Upravnega sodišča in ugotovitve, da je bil postopek v zadevi I U 885/2016 s sklepom z dne 20. 9. 2016 ustavljen zaradi umika tožbe, tožnikova pritožba zoper ta sklep pa s sklepom Vrhovnega sodišča zavržena 24. 5. 2017, lahko sklepal, da tožnik meri na obnovo postopka. Vendar pa kljub temu ni imel nobene trditvene podlage o pravočasnosti predloga za obnovo postopka in o obnovitvenih razlogih, ni imel nobene podlage za sklepanje o verjetnem izgledu za uspeh. Iz podatkov tožnikove vloge namreč ni mogel vedeti, na kateri obnovitveni razlog meri tožnik in kdaj je zanj izvedel. Vsi ti podatki so namreč v intimni sferi stranke same, ki jih zato ta mora sporočiti organu za BPP vsaj v takšni meri, da lahko organ na prvi pogled (brez poglobljene analize) preizkusi, ali prosilčeva vloga ni očitno neutemeljena. Tega pa tožnik ni storil, saj ni navedel razlogov, zaradi katerih želi predlagati obnovo, niti kdaj je zanje izvedel.
Če se tožniku davčna olajšava iz 117. člena ZDoh-2 ne bi priznala, na drugi strani pa bi se mu obdavčila pokojnina iz tega naslova, bi prišlo do dvojnega obdavčenja, kar je v izrecnem nasprotju s Konvencijo BATIDO oz. v nasprotju z načelom enakega obravnavanja iz 25. člena le-te. S tem pa bi bil kršen tudi 56. člen PDEU, ki zapoveduje prost pretok ljudi, blaga in storitev, saj nepriznanje davčne olajšave iz naslova plačanih premij za dodatno pokojninsko zavarovanje izvajalcu oz. skladu s sedežem v drugi državi članici EU (Avstriji) predstavlja oviro pri prostem pretoku storitev (pri ponujanju dodatnega pokojninskega zavarovanja).
Razlaga prvega odstavka 117. člena ZDoh-1, da bi moral sklad s sedežem v Avstriji imeti pokojninski načrt, registriran v slovenskem registru po slovenskih predpisih (čeprav takšnega zavarovanja v Sloveniji ne ponuja na trgu), da bi se zavezancu lahko priznala davčna olajšava zaradi plačil v dodatno pokojninsko zavarovanje, je v izrecnem nasprotju s predpisi EU.
ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4, 100. ZDavP-2 člen 86, 86/1.
zavrženje pritožbe - zamuda roka - fikcija vročitve
Vročitev po tretjem odstavku 87. člena ZUP velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.
Po prvem odstavku 3. člena ZGO-1 se gradnja novega objekta ali rekonstrukcija objekta lahko začne le na podlagi pravnomočnega dovoljena. Za dejanski stan iz te določbe gre tudi takrat, ko se z izgradnjo novih konstrukcijskih elementov enostavni objekt spreminja v nezahteven objekt ali drug objekt, ki nima narave enostavnega objekta. V obravnavani zadevi je tako pravno odločilno, ali je tožnik z izvedbo konzolne AB plošče na nivoju terena izvedel klet in s tem prej enoetažni objekt spremenil v dvoetažnega, zaradi česar bi moral za tak poseg prej pridobiti gradbeno dovoljenje.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28, 28/4. ZUP člen 2, 125. ZLD-UPB1 člen 10.
molk organa - koncesija - podelitev koncesij
10. člen ZLD-1, določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati podružnica in postopke ustanovitve podružnice v občini, ki ni ustanoviteljica lekarne, kar po oceni sodišča ne pušča nobenega dvoma, da gre v predmetni zadevi za upravno zadevo iz 2. člena ZUP, zato bi moral organ v obravnavani zadevi tožničino vlogo obravnavati kot vlogo v upravnem postopku in z njo ravnati v skladu z določbami ZUP.
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 9, 146, 146/1, 146/3, 146/3-4, 146/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja strank - seznanitev stranke z relevantnimi okoliščinami
Strankina pravica, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, je v celoti izvotljena, če tej ni hkrati omogočeno, da se seznani z informacijo, ali oz. kako je bilo na njena vprašanja odgovorjeno.
Prvostopenjski organ je očitno ocenil, da je pridobitev izjave priče (vključno z odgovori na dodatna vprašanja) potrebna z vidika pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja v zadevi, saj priče sicer ne bi vabil na glavno obravnavo ter ji ne bi (po prejemu pisne izjave in na predlog tožnika) zastavljal dodatnih vprašanj v zvezi v zvezi z zadevo. Tožnik je tako upravičeno pričakoval, da ga bo upravni organ še pred izdajo izpodbijane odločbe seznanil z informacijo o tem, ali oz. kako je priča odgovorila na vprašanja, ki so ji bila (naknadno) zastavljena, saj to nedvomno predstavlja informacijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo, in glede katere bi se moral imeti tožnik možnost izreči še pred izdajo izpodbijane odločbe. Če bi bil tožnik seznanjen s tem, da priča na dodatna vprašanja ni podala odgovora, bi lahko vztrajal pri njenem zaslišanju ali pa predlagal alternativno izvedbo dokaza, zgolj na ta način pa bi lahko tudi učinkovito branil svoje pravice v postopku.