brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - združitev postopka
Iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, je razvidno, da je v okviru postopka z nasprotno tožbo sodišče opravilo le eno samostojno opravilo, preden je združilo tožbi, in sicer je nasprotno tožbo poslalo v odgovor toženi stranki. Iz 5. točke obrazložitve odločbe o odmeri stroškov z dne 29. 8. 2018 pa izrecno izhaja, da je organ za BPP tožniku v tej odločbi odmeril tudi nagrado za nasprotno tožbo po tar. št. 18/2 OT, kar je nosilno stališče izpodbijanega sklepa, ki mu tožnik v tožbi ne ugovarja. Poleg tega ne iz tožbenih navedb ne iz podatkov v spisu, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno, da bi tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbijal navedeno odločbo o odmeri stroškov z dne 29. 8. 2018. Zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da tožniku v zadevi Bpp 1181/2018 ni bila priznana nobena nagrada za zastopanje v zadevi IV P 1183/2018.
Pravni učinki izpodbijanega akta so prenehali že pred vložitvijo predmetne tožbe. Tožnica pa si glede na nesporno dejansko stanje s predlagano odpravo izpodbijane odločbe ne more izboljšati svojega pravnega položaja, in zato nima pravnega interesa za vodenje tega postopka. S prenehanjem pravnih učinkov izpodbijanega akta je prenehala tudi potreba za sodno varstvo v upravnem sporu.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - pogoji za priznanje pravice - potrdilo o dejstvu, o katerem se vodi uradna evidenca - dejstva, ki jih ne izkazuje uradna evidenca
V obravnavanem primeru so kot relevantni dokazi ključni vpisi v uradne evidence, pri čemer pa med strankama ni sporno, da tožnik ni zaveden v uradnih evidencah, ter da zahteve za spremembo podatkov v uradnih evidencah, ki bi ji predložil ustrezna dokazila, ni podal.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - prijavljeno stalno prebivališče - središče osebnih in ekonomskih interesov - zakonska zveza
Tožnico z drugo državo povezujejo okoliščine v zvezi z zaposlitvijo, ki so predvsem posledica zaposlitve pri tujem delodajalcu (bančni račun, prebivališče), medtem ko je središče svojih osebnih interesov obdržala v Sloveniji (mož). Ne gre pa pozabiti, da je tožnica tudi v Sloveniji obdržala ekonomske interese. S sklenitvijo zakonske zveze nastanejo za zakonca določene pravne posledice, tako na osebnem kakor tudi na premoženjskopravnem področju.
ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZZUOOP člen 74, 74/1, 74/6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - COVID-19 - neobrazložena odločba
Izpodbijani sklep ni obrazložen na način, da bi ga bilo mogoče preizkusiti, pomanjkljiva obrazložitev pa omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidna vsebina zahtevka za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, predvsem za katero obdobje je tožeča stranka uveljavljala pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače, za katere delavce ter na podlagi česa je bil ugotovljen datum napotitve delavcev na čakanje.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek predstavlja (denarni) družinski prejemek, ki glede na 3. in 62. člen ZSDP-1 ni pravica, ki bi izhajala iz zavarovanja za starševsko varstvo. Gre za osebni prejemek staršev zaradi zapustitve trga dela zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami, ki ga financira država, upravičenec pa ni neposredno zavezan zagotavljati sredstev za te dajatve (denimo v obliki prispevkov za zavarovanje). Po 6. točki drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 pa se za dohodek iz delovnega razmerja štejejo le nadomestila in drugi dohodki, med drugim iz naslova obveznega zavarovanja za starševsko varstvo.
koncesije - trajanje koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - zdravstvena dejavnost - občina - ustavna presoja
V obravnavani zadevi gre za spremembo odločbe o koncesiji, podeljene za nedoločen čas, v koncesijo za določen čas.
Po ustaljeni ustavnosodni presoji zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanje predpisa za nazaj, če se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona.
ZZUSUDJZ člen 6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3, 214, 214/1. ZIUZEOP člen 29, 29/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - COVID-19 - pravočasnost vloge - nepravočasna vloga - prepozna vloga - zavrženje vloge - lex specialis - tek rokov - neobrazložena odločba
V zvezi s presojo pravočasnosti vloge, ki je procesna predpostavka po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, sodišče pritrjuje tožeči stranki, da je v času vložitve obravnavane vloge tožeče stranke veljal tudi ZZUSUDJZ. Rok za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače po ZIUZEOP je materialni rok, zato zanj veljajo pravila o teku rokov iz 6. člena ZZUSUDJZ, s katerim je bila v začetku epidemije nalezljive bolezni kot začasni ukrep za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, v katerih se ZUP uporablja smiselno, vzpostavljena prekinitev vseh procesnih in materialnih rokov, razen v nujnih zadevah in podaljšan iztek materialnih rokov.
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 1, 4. ZSV člen 69, 70, 74.
javni uslužbenec - socialno varstvo - napredovanje v naziv - strokovni sodelavec - pogoji za napredovanje v naziv - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Tožnica v tožbi zatrjuje, da opravlja socialno varstvene storitve po ZSV ter v dokaz prilaga pogodbe o zaposlitvi, anekse in druga dokazila, kot npr. potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, dokazila o uspešno končanih programih strokovnega izobraževanja in dodatnih strokovnih delih. Sodišče teh razlogov tožbe ne more preizkusiti, saj se toženka v obrazložitvi glede tega ne izreka. Kljub temu, da gre za konkretni, posamični akt, toženka v obrazložitvi navaja abstraktne in posplošene razloge za zavrnitev tožničinega predloga za napredovanje v naziv, pri čemer se niti ne opredeli do vseh konkretnih okoliščin na strani tožnice kot predlagateljice in njenega konkretnega dela in nalog, ki jih opravlja na SCSD oziroma socialno varstvenih storitev, ki jih dokazuje, da jih opravlja kot strokovna delavka v SCSD na področju socialnega varstva.
ustavitev postopka - spor o zakonitosti upravnega akta - pozneje izdan nov upravni akt
Z vlogo z dne 13. 10. 2021 je toženka sporočila, da je v skladu z 273. členom ZUP sama rešila spor in sodišču predložila svoj sklep z dne 16. 9. 2021, s katerim je odpravila izpodbijani sklep in tožniku priznala pravico do dodelitve subvencije za obdobje od 12. 4. 2021 do 2. 5. 2021. Tožnik je na poziv odgovoril, da je toženka o preostalem delu njegovega zahtevka odločila s sklepom z dne 8. 7. 2021 (za obdobje od 3. 5. 2021 do 30. 6. 2021), zato pri tožbi ne vztraja. Sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 ustavilo postopek.
Uredba o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (2016) člen 2, 2/3, 5, 5/1. ZKme-1 člen 143, 143/1, 143/1-5, 143/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - evidenca GERK - neskladnost dejanske rabe - rok za vložitev vloge
Pridelovalec mora pred odobritvijo podpore v dveh letih po vložitvi vloge opraviti še nadaljnje procesno dejanje pošiljanja izjave o uveljavljanju podpore. Višina podpore se določi sorazmerno glede na razpoložljiva sredstva, ne pa po vrstnem redu oddaje vlog. To pomeni, da za uspešnost vloge ni pomembno, kdaj znotraj roka, določenega v prvem odstavku 5. člena Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju, pridelovalec vloži vlogo. Tožnik bi bil torej v enakem položaju ne glede na to, kdaj bi vložil vlogo znotraj roka iz prvega odstavka 5. člena Uredbe oziroma povedano drugače, lahko bi jo vložil tudi 15. 6. 2018, to je potem, ko je bilo stanje v njegovem vinogradu že urejeno. Poleg tega iz nobene izmed določb Uredbe ne izhaja, da vloge do poteka roka iz prvega odstavka 5. člena Uredbe, to je do 15. junija, ne bi bilo mogoče spreminjati ali dopolnjevati.
ZJN-3 člen 6, 7, 44, 44/2, 90. ZPVPJN člen 39, 39/2, 39/2-3.
javno naročanje - postopek s pogajanji brez predhodne objave - enakopravno obravnavanje strank v postopku - načelo transparentnosti - kršitve pravil javnega naročanja - faza kvalifikacije - ugotavljanje sposobnosti za izvedbo javnega naročila - priznanje sposobnosti za izvedbo javnega naročila
Glede na razlikovanje med pojmoma kandidat in ponudnik je treba po presoji sodišča 90. člen ZJN-3 razlagati tako, da mora naročnik o priznanju sposobnosti sprejeti samostojno odločitev, ne pa o tem odločati šele v odločitvi o oddaji javnega naročila. V nasprotju z določbami ZJN-3 je ravnanje tožnika, ki je o priznanju sposobnosti in oddaji javnega naročila odločil v Odločitvi o izidu javnega naročila.
ZBPP člen 34, 34/4. ZS člen 83, 83/3, 83/3-6. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - sodne počitnice / poletno poslovanje - nujna zadeva - zavrženje tožbe
Zadeve v upravnem sporu se po ZBPP obravnavajo kot nujne, kar pomeni, da je v skladu z določbo drugega odstavka 83. člena v zvezi z 9. točko tretjega odstavka 83. člena ZS procesni rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času poletnega poslovanja sodišča.
Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe se je glede na vročitev odločbe dne 30. 7. 2021 iztekel dne 30. 8. 2021. Tožnik je tožbo vložil šele dne 9. 9. 2021, zmotno misleč, da se rok zaradi poletnega poslovanja sodišča rok izteče šele 15. 9. 2021.
Ker je tožeča stranka tožbo umaknila, je sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo.
Sodišče je postopek ustavilo, ker je tožnica podala umik tožbe, saj je med sodnim postopkom prejela plačilo zahtevanega zneska skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To dejstvo med strankama ni sporno. Sporno ni niti dejstvo, da tožena stranka med sodnim postopkom ni izdala drugega upravnega akta, s katerim bi spremenila ali odpravila izpodbijani upravni akt ali v primeru molka izdala upravni akt, kar so zahteve iz 39. člena ZUS-1 in na katere veže ZUS-1 v tretjem in četrtem odstavku 25. člena posebna pravila odmere stroškov postopka v primeru umika tožbe. Zato velja v obravnavani zadevi splošno pravilo, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče postopek ustavi.
ZZDej-K člen 41, 41/4. ZLD-1 člen 8, 8/2, 39, 39/4.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - zdravstvena dejavnost - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - sprememba časa trajanja koncesije - retroaktivnost - ustavna presoja
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-193/19 z dne 6. 5. 2021 poudarilo, da je prevladujoč javni interes pri izvajanju trajne in prevladujoče negospodarske javne službe v obliki zavodov, kar je ustavno dopusten cilj. Naslednji stvaren razlog, ki opravičuje spremenjeno ureditev, je preprečitev zapiranja trga in omejevanje konkurence, kar je že samo po sebi ustavna kategorija. Glede na tako pomembne cilje izpodbijane ureditve, po presoji naslovnega sodišča, z načinom izvrševanja koncesijskega razmerja, kot je določeno v sporni določbi ZZDej-K (čas trajanja koncesijskega razmerja za obdobje 15 let) ta meja ni presežena, kar pomeni, da zakon na ustavno dopusten način ureja uživanje lastnine oziroma v tem primeru premoženjskega upravičenja.
COVID-19 - nadomestilo plače - napotitev na čakanje na delo doma - subvencija - prepozna vloga - tek roka
V primeru podaljšanja ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavca za začasnem čakanju na delo je mogoče pravočasno vlogo za uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil plače vložiti le, kadar je vložena v roku osmih dni šteto od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.
Dalj časa trajajočih oziroma kontinuiranih napotitev na čakanje zaradi razglašene epidemije COVID-19, ki je izredna in nepredvidljiva situacija, ZDUOP sploh ne dopušča, kar ne nazadnje izhaja tudi iz naziva ukrepa, ki se glasi „na začasno čakanje“. Gre torej za krajše obdobje čakanja. Zato niso utemeljene tožbene navedbe, da osem dnevni rok od napotitve ne velja v primeru kontinuiranih oziroma dalj časa trajajočih napotitev, saj za slednje delodajalci kot potencialni upravičenci pravice do nadomestila plače delavcem za začasnem čakanju na delo - glede na časovno omejitev ukrepa, niti ne morejo uveljavljati.
ZZDej-K člen 41, 41/4, 44f. URS člen 14, 33, 74, 155.
koncesija - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - sprememba koncesijskega akta - prepoved retroaktivnosti - svobodna gospodarska pobuda - odločitev ustavnega sodišča
S spremembo 43. člena ZZDej tožnici koncesija ni bila odvzeta. Prav tako ni bil zožen njen dosedanji obseg in tožnici niso bile naložene nobene obveznosti ali omejitve pri opravljanju njene dejavnosti. Za razliko od prej nedoločenega roka trajanja koncesijskega razmerja je določen rok trajanja 15 let. To obdobje teče od uveljavitve zakona in ne posega v obdobje, v katerem jo je koncesionar že izvajal. Zato ni utemeljena tožbena trditev, da sprememba ni dopustna brez določitve nadomestila. Določitev obdobja trajanja koncesije za obdobje 15 let namreč ne spreminja načina opravljanja javne službe na podlagi koncesije in ne zmanjšuje njene vrednosti, ne prizadene posebej le določenega imetnika pravice, ta sprememba pa, kot je pojasnilo že Ustavno sodišče, tudi ni bila nepredvidljiva.
Vsak oblastni ukrep (ki neugodno) učinkuje na posameznikovo premoženjsko sfero, ne pomeni nujno posega v človekovo pravico iz 33. člena Ustave, katerega dopustnost se presoja po strogem testu sorazmernosti. Lahko pomeni le urejanje načina pridobivanja in uživanja lastnine z namenom zagotavljanja njene gospodarske, socialne ali ekološke funkcije, ki ni podvrženo ustavnosodni presoji po strogem testu sorazmernosti. Kje je meja pooblastila iz 67. člena Ustave, je odvisno od narave stvari, ki je predmet lastnine oziroma premoženjskega upravičenja. Ustavno sodišče je izpostavilo prevladujoč javni interes pri izvajanju trajne in prevladujoče negospodarske javne službe v obliki zavodov, kar je ustavno dopusten cilj. Naslednji stvaren razlog, ki opravičuje spremenjeno ureditev, je preprečitev zapiranja trga in omejevanje konkurence, kar je že samo po sebi ustavna kategorija. Glede na tako pomembne cilje izpodbijane ureditve po presoji sodišča z načinom izvrševanja koncesijskega razmerja, kot je določeno v sporni določbi ZZDej-K (čas trajanja koncesijskega razmerja za obdobje 15 let), ta meja ni presežena, kar pomeni, da zakon na ustavno dopusten način ureja uživanje lastnine oziroma v tem primeru premoženjskega upravičenja.
Ali za podaljšanje koncesije ni potrebe, ker bo program lahko izvajal javni zavod (da je to primarna oblika, pa je po presoji Ustavnega sodišča cilj, ki je v skladu z Ustavo), bo na podlagi strokovnih izhodišč tretjih oseb presojal koncedent. Konkurenca med javnimi zavodi in koncesionarji je torej vzpostavljena v tem smislu, da koncesije ne bodo več potrebne, če bodo javni zavodi v prihodnje pri izvajanju zdravstvene dejavnosti tako uspešni, da ne bo potrebno dopolnjevanje te dejavnosti z izvajanjem javne službe v obliki koncesij.
Postopanje pobudnikov, volivcev in župana občine v zvezi s pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma in dajanjem podpore zahtevi za razpis referenduma urejajo določbe 47. člena ZLS.Iz navedenega člena ne izhaja, da bi zakonodajalec predvidel kakršnokoli aktivno ravnanje župana v primeru, če je bilo zaradi določenih ovir delno omejeno zbiranje podpisov. Ob predpostavki, da so v obravnavani zadevi obstajale zatrjevane ovire, ZLS županu tožene stranke torej ni nalagal dolžnosti, da (po uradni dolžnosti ali na zahtevo) za obdobje od 1. 4. do 6. 4. 2021 prekine rok za zbiranje podpisov.
Poleg tega je iz dopisa Upravne enote z dne 31. 3. 2021 razvidno, da je evidentiranje podpore volivcev nemoteno potekalo tudi od 1. 4. 2021 do 11. 4. 2021, kar napeljuje na ugotovitev, da zatrjevanih ovir, zaradi katerih bi bilo delno omejeno zbiranje podpisov, niti ni bilo. To velja še toliko bolj, ker so lahko volivci skladno s četrtim odstavkom 47. člena ZLS dali svojo podporo zahtevi za razpis referenduma tudi preko enotnega državnega portala e-Uprava s kvalificiranim elektronskim podpisom, kar med strankama ni sporno.
ZEKom-1 člen 142, 142/8,142/11. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunavanje storitev - predlog za rešitev spora - prepozna vloga - zavrženje zahteve
V obravnavani zadevi je toženka ugotovila, da je bil končni odgovor s pravnim poukom, s katerim je stranka z interesom negativno odgovorila na tožničin ugovor, tožnici vročen 3. 7. 2019, tožnica pa je predlog za razrešitev spora pri agenciji vložila 7. 8. 2019. To pa pomeni, da je odločitev toženke, da tožničin predlog kot prepozen zavrže, pravilna. Tožnica je namreč glede na navedene datume predlog za razrešitev spora pri toženki vložila po preteku z zakonom predpisanega 15-dnevnega roka od prejema dokončnega odgovora stranke z interesom.
Tudi v javnopravnih zadevah iz 4. člena ZUP, v katerih se upravni postopek smiselno uporablja, mora biti izdani akt obrazložen tako, da so iz obrazložitve razvidni vsi dejanski in pravni razlogi, ki so pomembni za odločitev. Le tako lahko namreč stranka učinkovito uveljavlja pravno varstvo. V konkretnem primeru je toženka odločitev dodatno utemeljevala z obširnim odgovorom na tožbo. V tej zvezi je treba poudariti, da iz že opisanih razlogov pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega akta toženka ne more pomembno dopolnjevati šele z odgovorom na tožbo v upravnem sporu.