Davčni organ je izdal izpodbijani sklep o začasnem zavarovanju davčne obveznosti poroku davčnega dolžnika, kar izhaja iz navedb v obrazložitvi odločbe pritožbenega organa, ki se sklicuje na prvi odstavek 148. člena ZDavP-2. Na podlagi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, ki ureja poroštvo, se v primeru, če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se ta izterja iz premoženja povezanih oseb, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne pridobile od dolžnika v letu oziroma, po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Davek se lahko izterja tudi od druge osebe, na katero je bila prenesena dejavnost dolžnika izven statusnega preoblikovanja z namenom, da bi se dolžnik izognil plačilu davka. Glede na navedeno zakonsko opredelitev pa mora v konkretnem primeru davčni organ pred izdajo začasnega sklepa o zavarovanju davčne obveznosti ugotoviti ali so v konkretni zadevi izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za tožnikovo poroštveno odgovornost. Presoja okoliščin konkretnega primera mora izhajati tudi iz obrazložitve upravne odločbe z navedbo dejstev in dokazov ter navedbo njihove presoje, kot tudi z navedbo odločilnih razlogov za odločitev ter pravne podlage zanjo. Kot to pravilno ugovarja tožnik pa izpodbijani sklep, kljub dopolnitvi obrazložitve, ki jo je podal pritožbeni organ takšne obrazložitve ne vsebuje in ne omogoča preizkusa, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Posledično je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit.
predhodna odredba - domneva nevarnosti - zanikanje obligacijskega razmerja - razširitev predhodne odredbe z drugimi sredstvi zavarovanja
1. Pri presojanju, ali je dolžnik v ugovoru zanikal obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, ali ne, ni odločilno, kako je sam označil vsebino svojega ugovora (kot je npr. to storil v konkretnem primeru dolžnik, ko je zapisal, da izrecno izpostavlja, da ne zanika obstoja obligacijskega razmerja z upnikom), ampak je odločilno, kakšna je vsebina tega ugovora.
2. Če dolžnik zgolj pavšalno navaja, da upnikova terjatev ne obstoji, da mu ni ničesar dolžan, in da je vse svoje obveznosti do upnika v celoti izpolnil, ne da bi pri tem svoje ugovorne navedbe kakorkoli konkretiziral in izkazal, je prvostopno sodišče pravilno odločilo, ko je takšen vsebinsko „prazen“ ugovor uvrstilo med ugovore, s katerimi dolžnik zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom.
koncesija - podelitev koncesije - razveljavitev javnega razpisa - upravni spor - pravni interes - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - zavrženje predloga za začasno odredbo -
Pravni interes je bistvena predpostavka za dovoljenost upravnega spora in predstavlja možnost, da stranka v postopku, ki ga vodi, izboljša svoj pravni položaj. Po presoji sodišča pa tožnik nima pravnega interesa v tem upravnem sporu, ker je bil javni razpis za podelitev koncesije, kot podlaga za dodelitev koncesije Dimnikarstvu AA s.p., razveljavljen. Ker je sodišče tožbo zavrglo, ne obstaja več procesna predpostavka o vloženi tožbi, zato je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo ob uporabi določila prvega odstavka 69. člena ZUS.