Sodišče je pri konkretni odmeri za nepremoženjsko škodo upoštevalo merila, določena v členu 200 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), to je stopnjo telesnih in duševnih bolečin in njihovo trajanje, pomen prizadete dobrine, namen odškodnine, kot tudi negativno merilo, po katerem odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Odmera odškodnine poteka tako na dveh stopnjah, tako konkretni kot abstraktni. Pri določitvi odškodnine je torej potrebno upoštevati intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, cilj tega pa je, da se pri tem oškodovancu doseže zadoščenje, da bi se te bolečine odpravile ali vsaj omilile. Hkrati pa mora seveda biti odškodnina določena objektivno, glede na merila, opredeljena v členu 200 ZOR, kar omogoča tudi sodna praksa, ki določa vsebino teh abstraktnih zakonskih meril.
ZPod člen 140a, 140a, 140a. ZGD člen 6, 6/1, 6, 6/1.
spregled pravne osebnosti
Družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe, če so pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih upnikov.
Z nenasilno razlago je mogoče določiti tudi širšo vsebino navedene določbe. Razumeti jo je mogoče tudi tako, da družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe, če so zlorabili družbo, da bi oškodovali upnike, in sicer na ta način, da so pravno razmerje s posameznim upnikom zasnovali s pomočjo pravne osebe, zato da družbeniki ne bi prevzeli odgovornosti za obveznosti.
Če oškodovanec sploh ne ve, ali ima obdolženec strelno orožje, s katerim bi lahko uresničil verbalno grožnjo s strelom v glavo, o resni grožnji, v skladu s 145. čl. KZ, ni mogoče govoriti.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - izvenzakonska skupnost - dokazno breme
1. Za obstoj izvenzakonske skupnosti ni odločilno golo dejstvo, ali in kdaj kdo prijavi stalno prebivališče pri drugi osebi, nedvomno pa je pomemnbo dejansko skupno prebivališče. 2. Ekonomska skupnost pomeni skupno gospodarjenje s prejemki obeh partnerjev v tem smislu, da gre za skupno odločanje o investicijah, o uporabi denarja, o prihrankih in podobno. 3. Na tistem, ki zatrjuje, da je obstajala izvenzakonska skupnost je dokazno breme, da je taka skupnost obstajala.
ZPIZ člen 202, 202/1, 202/1-2. ZTPPIZ člen 100, 100/1. Uredba o strokovnem usposabljanju in o nazivih delavcev člen 11, 17, 17/2, 20.
pokojninsko zavarovanje - delovna doba pri delodajalcu - praktično delo med šolanjem - vajenec
Praktično delo, ki ga je opravljal tožnik, je bilo sestavni del šolanja, čas rednega šolanja pa se ne všteva v pokojninsko dobo. Odločba o prevedbi delavcev, na katero se sklicuje tožnik in ki je bila izdana na podlagi 2. odst. 17. člena Uredbe o strokovnem usposabljanju in o nazivih delavcev, je skladno z 11. členom v zvezi z 20. členom uredbe imela pomen in vrednost listine o doseženi strokovni usposobljenosti. Z njo ni bilo mogoče priznati določenega obdobja šolanja kot delovno dobo.
pogodba o štipendiranju - spremenjene okoliščine - cenzus
V primeru spremembe dohodka na družinskega člana med šolskim letom je potrebno uporabiti 23. člen Pravilnika o štipendiranju le v primeru, da so izpolnjeni pogoji oz. razlogi, navedeni v tem členu in je mogoče vlogo za priznanje pravice do republiške štipendije obravnavati med šolskim letom. Za presojo izpolnjevanja materialnega pogoja (cenzus) se uporabi določba 56. člena ZZZPB.
1. odst. 31. člena ZST določa, da se za prepisovanje sodnih spisov ter za prepisovanje spisov iz zbirke listin, ki ga opravi sodišče na zahtevo stranke, plača od lista izvirnika taksa 30 točk, za vsak nadaljnji izvod prepisa in za prepis sodnega zapisnika, ki je bil napravljen s samim izvirnikom, pa se plača od lista taksa 5 točk. ZST ne loči prepisovanja sodnih spisov oz. spisov iz zbirke listin in fotokopiranja teh spisov. Zato je sodišče pravilno uporabilo 1. odst. tar.št. 31 in fotokopije obravnavalo kot prepise sodnih spisov. Šele ZST-i (Ur.l. RS št. 93/2001) je v spremenjenem 31. členu določil tudi posebno takso za opravljeno preslikavo listin iz sodnega spisa ali zbirke listin s pomočjo tehničnih sredstev.
Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-201/99 z dne 30.1.2003 odločilo, da je določba 2. alinee 1. odst. 2. člena Pravilnika o štipendiranju, ki kot pogoj za pridobitev pravice do republiške štipendije določa, da mora biti kandidat državljan RS ali Slovenec brez slovenskega državljanstva, v neskladju z ustavo, zato je omenjeno določbo razveljavilo. Ker sta tako prvostopno sodišče kot pred njim tudi toženec svojo odločitev oprla na neustavno določilo, je bila njuna odločitev nepravilna, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je dokončno odločbo toženca razveljavilo in mu skladno s 3. odst. 35. člena ZDSS zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
Na vročilnici in obvestilih o prispelem pismu ni zaznamka, da naj bi vročevalec predhodno poizvedel, kdaj in katerem mestu bi lahko našel naslovnika in mu pustil pri kateri od oseb, navedenih v 1. in 2. odst. 140. člena ZPP pisno sporočilo, naj bo določen dan in določeno uro v stanovanju oz. na delovnem mestu, da sprejme sporočilo. To je pogoj za pravilno vročanje sodbe, ki jo je potrebno vročati osebno, v skladu s 142. členom ZPP. Šele Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-A - Ur.l. RS št. 96/2002) je v novem 4. odst. določil, da se v primeru, če vročitev sporočila iz prejšnjega odstavka na način, določen v prejšnjem odstavku, ni mogoča, obvestilo pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oz. na vratih.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02016
ZDSS člen 19, 19/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - odločitev o začasni odredbi - rok
Čeprav 2. odst. 19. člena ZDSS določa, da mora v primeru predloga stranke za izdajo začasne odredbe sodišče o tem predlogu odločiti brez odlašanja, najkasneje pa v treh dneh, ta rok ni prekluziven in je v nekaterih izjemnih primerih, tudi v škodo predlagatelja začasne odredbe, lahko celo neprimeren. Ker bi bilo glede predpostavk za izdajo začasne odredbe kljub dosedanji dokumentaciji v spisu oziroma dosedanjim dokaznim predlogom tožnice za jasen zaključek potrebno razčistiti dodatne okoliščine, bi sodišče moralo opraviti narok in šele nato odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek 5 delovnih dni
Tožnik je neupravičeno izostal z dela, ker mu zdravniška komisija II. stopnje ni podaljšala bolniškega staleža, za sporno obdobje pa mu delodajalec ni odobril dopusta. Na delo pa se ni več vrnil. Zato mu je delovno razmerje zakonito prenehalo po 6. tč. 1. odst. 100. člena ZDR.
Pogodba o zaposlitvi, sklenjena pred uveljavitvijo Zakona o zaposlovanju tujcev (ZZT) nima močnejše veljave od ZZT. Zakon ima močnejši značaj od pogodbe o zaposlitvi in sta bila njegove določbe dolžna upoštevati tako delavec kot delodajalec. Tožniku je zadnje delovno dovoljenje pri toženi stranki poteklo 5.11.1998, zato mu je na podlagi 16. člena ZZT prenehalo delovno razmerje na podlagi samega zakona, izdani sklepi o prenehanju delovnega razmerja pa so deklaratornega značaja.
Pri izdaji začasne odredbe sodišče ni vezano na predhodno uveljavljanje zadrževanja učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu.
Če je v posledici odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku delovno razmerje pri toženi stranki že prenehalo, zgolj dekleratorna začasna odredba o zadržanju učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, brez ustreznega dajatvenega (reintegracijskega) izreka in izvršilnega sredstva, ne more predstavljati učinkovite začasne odredbe, s katero bi bilo v smislu določb ZIZ mogoče doseči namen zavarovanja.
ZOR člen 104, 104. ZIP člen 251c, 251c. ZPP člen 181, 181/1, 274, 274/1, 181, 181/1, 274, 274/1.
zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - ničnost poravnave - ničnost pogodbe - pravni interes
Sodne poravnave (oziroma sporazuma iz 251.c člena ZIZ) ni mogoče in je glede na izoblikovano sodno prakso tudi v času veljavnosti prejšnjega Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 ni bilo mogoče izpodbijati na način, kot to uveljavlja tožeča stranka (s tožbo na ugotovitev ničnosti sodne poravnave), pač pa s posebno tožbo, ki jo je sedaj veljavni Zakon o pravdnem postopku uredil kot posebno izredno pravno sredstvo. Za ugotovitev ničnosti drugega posla - posojilne pogodbe pa tožeča stranka nima pravnega interesa. Ta pogodba je, kot izhaja iz zapisnika, postala sestavni del sodne poravnave in terjatev iz posojilne pogodbe je vsebovana tudi v sodni poravnavi. Učinki morebitnega uspeha s tem delom tožbenega zahtevka tako nikakor ne bi bili takšni, kot meni tožeča stranka v pritožbi, saj bi o terjatvi še vedno obstajal izvršilni naslov v obliki sodne poravnave in že iz tega razloga tožeča stranka ne bi imela pravice od nasprotne stranke zahtevati vrnitev tistega, kar je sama dala oziroma v primeru, če bi narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotovala vrnitvi, ustreznega denarnega nadomestila (104. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
Izjemnost instituta regulacijske začasne odredbe se v začasnih odredbah glede preživljanja izraža v izbiri vsebinskega kriterija za višino preživnine. Ta ni (tako kot v sodbi) primeren življenski standard, temveč nujno preživljanje preživninskega upravičenca. Tožena stranka v pritožbi ne navaja prav ničesar, na podlagi česar bi pritožbeno sodišče lahko sklepalo, da bo z zneskom 20.000,00 SIT preživnine za vsakega mladoletnega otroka ogroženo zagotavljanje njunih nujnih eksistenčnih potreb.
ZOR člen 156, 156/3, 200. URS člen 72. ZVO člen 5, 9.
povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - odgovornost za škodo zaradi izvajanja splošno koristne dejavnosti - emisije - prekoračitev običajne meje - škoda zaradi smradu - predhodno vprašanje - varstvo okolja
Pravica do zdravega življenjskega okolja je kot vrsti osebnostne pravice treba nuditi pravno varstvo. Če je do posega v osebnostno pravico že prišlo, ima prizadeti pravico zahtevati povrnitev nastale škode (3. odstavek 72. člena URS, 156. člen in 200. člen ZOR ter 9. člen ZVO). Tudi intenziven in trajen smrad lahko bistveno vpliva na življenjske pogoje v določenem okolju in lahko predstavlja resno motnjo, ki vpliva na kvaliteto življenja, lahko pa, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, ogroža tudi zdravje prizadetega. Glede na to je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da lahko tožeča stranka zahteva tudi varstvo pred škodo zaradi smradu. Republika Slovenija (še) nima predpisov o emisijskih koncentracijah vonjav. Vendar pa to ne pomeni, da zato tožena stranka lahko neomejeno obremenjuje okolje oziroma lahko vanj neomejeno posega s tovrstnimi emisijami. V takem primeru je treba najprej kot predhodno vprašanje ugotoviti, kakšna je normalna obremenitev oziroma kakšna je čezmerna obremenitev. Za ugotavljanje teh pa se je po presoji pritožbenega sodišča mogoče opreti na že oblikovane standarde držav, ki prav tako ščitijo pravico do zdravega življenjskega okolja.
ZPP člen 135, 339, 339/1. Konvencija med FLRJ in Republiko Italijo o vzajemni pravni pomoči v civilnih in upravnih zadevah člen 4, 6, 6/2, 8.
vročanje sodnih pisanj - vzajemna pravna pomoč med Slovenijo in Italijo - jezik postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Mednarodna pogodba med Slovenijo in Italijo o vzajemni pravni pomoči obstoji, zato je vročanje potrebno opraviti po pravilih te pogodbe in ne po diplomatski poti. Čeprav se prvostopenjsko sodišče ni poslužilo te resorne poti pa je s tem zagrešilo le relativno kršitev določb ZPP iz 1. odst. 339. člena ZPP, ki predstavlja upoštevni pritožbeni razlog le takrat, če je ta kršitev imela vpliv na pravilnost odločitve.