DDV - popravek odbitka ddv - obdavčljiva dejavnost - oproščena dejavnost
Tožnica je imela pravico odbijati vstopni DDV po odbitnem deležu, določenem po 65. členu ZDDV-1, le v tistem delu, ki je bil namenjen njenim obdavčljivim transakcijam. Transakcije, ki so izven sistema DDV, ne omogočajo odbitka vstopnega DDV. Ker tožnica takšne razdelitve prejetih računov, ki se nanašajo na tožničino ostalo dejavnost, ni napravila, je pravilno, da je to storil davčni organ. V števcu je upošteval znesek tožničinega obdavčljivega (obdavčenega in oproščenega) letnega prometa za celotno ostalo dejavnost brez A. v letu 2010 po tožničini knjigi izdanih računov, zmanjšan za izdane dobropise za leto 2010. V imenovalcu pa je upošteval znesek celotnih tožničinih prihodkov v letu 2010 za celotno ostalo dejavnost brez A. (obdavčeno, oproščeno in neobdavčljivo) po fakturirani realizaciji. Tako je davčni organ tudi po presoji sodišča zneske preveč odbitega vstopnega DDV za leto 2010 ter za januar 2011 in februar 2011 tožnici utemeljeno naložil v plačilo. Sodišče tudi zavrača tožničino sklicevanje, da je bilo z izpodbijano odločbo nedopustno poseženo v tožničino legitimno pričakovanje. Po presoji sodišča je namreč treba upoštevati, da so relevantne določbe ZDDV-1 do te mere jasne in razumljive, da si subjekt, sploh, če je njegovo poslovanje povezano z uveljavljanjem odbitka DDV, legitimnega pričakovanja v nasprotju s temi določbami, ne bi smel ustvariti.
skrbništvo - postavitev skrbnika - obnova postopka - stranka v postopku
V predmetni zadevi je pritožbeni organ pravilno ugotovil, da pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni, saj predloga za obnovo predmetnega postopka ni podala upravičena oseba, kot jo določa 261. člena ZUP.
Po določbah ZZZDR ima v postopku postavitve pod skrbništvo položaj stranke oziroma stranskega udeleženca samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in skrbnik. Druge osebe, ki niso stranke v postopku tudi ne morejo izpodbijati odločbe o postavitvi skrbnika. Tožnika nista bila niti stranka niti stranski udeleženec v predmetnem postopku postavitve pod skrbništvo v katerem tudi ne varujeta svojih pravic in svojih pravnih koristi.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
Odločitev organa temelji na v času izdaje sodbe Višjega sodišča v Ljubljani (torej do sprejema načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS na občni seji 6. 4. 2012) veljavni upravnosodni praksi, da se v primerih, kot je obravnavani, torej, ko kupec s prodajalcem kmetijskih zemljišč ne uspe skleniti pogodbe in je primoran njeno sklenitev iztožiti, šteje, da 60-dnevni rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ teče od (prejema) pravnomočne sodbe, ki nadomesti pravni posel.
Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati vpis o pridobitvi lastninske pravice tožnika po tej sodbi v zemljiško knjigo. Četudi je bil tak vpis opravljen, to še ne pomeni, da potem ni treba, da so za odobritev pravnega posla izpolnjeni vsi pogoji po ZKZ, torej, da bi lahko prišlo do obida z zakonom predpisanega postopanja udeležencev pri prometu s kmetijskimi zemljišči, med drugim, da se vloži ustrezna vloga v zakonsko določenem roku.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - novo vozilo
Tožeča stranka je načrtovala nakup gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višin že v letu 2014, kar dokazuje datum objave javnega naročila, 24. 11. 2014. Tudi sicer se predmet Poziva financira (tudi) iz sredstev požarnega sklada, zato je bila oddaja javnega naročila za sporen nakup dejansko izvedena še pred odločitvijo pristojnega organa o načrtovanem financiranju na podlagi Poziva, kar tožeči stranki po presoji sodišča onemogoča uvrstitev v postopek ocenjevanja.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o popravi pomote - zavrženje tožbe
Ker tožnica izpodbija sklep o popravi pomote, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo. Da je bila s tem popravljena le pomota pri navedbi izvršilnih naslovov izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Navedeno pa je skladno tudi z listinami v upravnem spisu. Po drugi strani pa tožnica v tožbi ne navaja nobenih dejstev ali okoliščin, ki bi kazale na to, da se s popravljenim sklepom kakorkoli posega v kakšno njeno pravico oziroma pravno korist.
Tožnica utemeljeno ugovarja, da se odločitve upravnega organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev odobritve pravnega posla za tožnico kot sprejemnico ponudbe, ne more preizkusiti. Zgolj navedba, da gre po mnenju organa za ''sporno situacijo'' oziroma, da tožnica kot prodajalka ne more biti v vlogi kupovalke, za preizkus zakonitosti odločitve namreč ne zadostuje, temveč bi organ/a moral/a poleg ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je to oprto, navesti (med drugim) tudi navedbo določb predpisov, na katere se odločitev o zavrnitvi tožničine vloge opira (214. člen ZUP). S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi česar je treba tožbi že iz tega razloga ugoditi.
davčna izvršba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - odprava sklepa o izvršbi - vračilo sredstev
Namen davčne izvršbe je izterjava davčne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Za dosego tega namena je predmet davčne izvršbe lahko vsako dolžnikovo premoženje ali pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe (144. člen ZDavP-2). Po določbah ZDavP-2 ni izključena niti hkratna niti sukcesivna izdaja sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. V zvezi s sklicevanjem tožnika na 425. člen OZ pa sodišče poudarja, da pravna sredstva zoper sklep o davčni izvršbi po določbah ZDavP-2 ne zadržijo njegove izvršitve, kar lahko privede do odprave sklepa po tem, ko je le-ta že izvršen, kot se je zgodilo v obravnavani zadevi. Odprava pravne podlage izvršenega plačila dolžnikovega dolžnika narekuje vračilo sredstev, izterjanih na njegovi podlagi. Iz navedenih razlogov ni mogoče slediti tožniku, da je terjatev davčnega organa "oživela" z izdajo izpodbijanega sklepa.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2.. ZTuj-2 člen 68.. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti
Tožena stranka je ob ugotovitvi obstojna znatne nevarnosti pobega z upoštevanjem načela sorazmernosti pravilno presodila, da v konkretnem primeru ni mogoče učinkovito izvesti ukrepa obveznega zadrževanja na območju azilnega doma in je tako tožniku utemeljeno omejila gibanje na območje in prostore Centra za tujce. Tožniku bo namreč le tako onemogočeno, da bi samovoljno zapustil ozemlje Republike Slovenije in s tem preprečil učinkovito izvedbo predaje odgovorni državi članici EU po določbah Uredbe Dublin III