upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o popravi pomote - zavrženje tožbe
Ker tožnica izpodbija sklep o popravi pomote, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo. Da je bila s tem popravljena le pomota pri navedbi izvršilnih naslovov izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Navedeno pa je skladno tudi z listinami v upravnem spisu. Po drugi strani pa tožnica v tožbi ne navaja nobenih dejstev ali okoliščin, ki bi kazale na to, da se s popravljenim sklepom kakorkoli posega v kakšno njeno pravico oziroma pravno korist.
davčna izvršba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - odprava sklepa o izvršbi - vračilo sredstev
Namen davčne izvršbe je izterjava davčne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Za dosego tega namena je predmet davčne izvršbe lahko vsako dolžnikovo premoženje ali pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe (144. člen ZDavP-2). Po določbah ZDavP-2 ni izključena niti hkratna niti sukcesivna izdaja sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. V zvezi s sklicevanjem tožnika na 425. člen OZ pa sodišče poudarja, da pravna sredstva zoper sklep o davčni izvršbi po določbah ZDavP-2 ne zadržijo njegove izvršitve, kar lahko privede do odprave sklepa po tem, ko je le-ta že izvršen, kot se je zgodilo v obravnavani zadevi. Odprava pravne podlage izvršenega plačila dolžnikovega dolžnika narekuje vračilo sredstev, izterjanih na njegovi podlagi. Iz navedenih razlogov ni mogoče slediti tožniku, da je terjatev davčnega organa "oživela" z izdajo izpodbijanega sklepa.
ZCes-1 člen 13, 14. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 101. ZEN člen 48.
ureditev meje - parcelacija - javna cesta - določitev in označitev meje ceste - predlagatelj postopka - lex specialis
13. in 14. člen ZCes-1 sta namenjena določitvi in označitvi meje ceste v primeru, ko je ta v lasti upravljavca ceste, vendar meja ni določena oziroma označena.
Šele po pridobitvi stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma tekom postopka razlastitve sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za izvedbo parcelacije in njeno evidentiranje.
Določba drugega odstavka 12. člena ZCes-1 je v primeru rekonstrukcije javne ceste lahko specialna določba glede na tretji odstavek 93. člena ZUreP-1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - novo vozilo
Tožeča stranka je načrtovala nakup gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višin že v letu 2014, kar dokazuje datum objave javnega naročila, 24. 11. 2014. Tudi sicer se predmet Poziva financira (tudi) iz sredstev požarnega sklada, zato je bila oddaja javnega naročila za sporen nakup dejansko izvedena še pred odločitvijo pristojnega organa o načrtovanem financiranju na podlagi Poziva, kar tožeči stranki po presoji sodišča onemogoča uvrstitev v postopek ocenjevanja.
izdaja soglasja za cestni priključek - občinska cesta - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja - odločanje organa druge stopnje
Iz razlogov, ki jih je navedel organ, ni razbrati, kako naj bi dodatni cestni priključek vplival na zmogljivost občinske ceste in varnost prometa na njej oziroma kakšne škodljive posledice naj bi imel na zmogljivost ceste in varnost prometa na njej, kar za zavrnitev izdaje soglasja predpisuje 99. člen ZCes-1.
Drugostopni organ je najprej poskušal odpraviti kršitev 9. člena ZUP, zagrešeno v postopku na prvi stopnji, za kar je imel podlago v 251. členu ZUP, nato pa v nadaljevanju svojo odločitev (o zavrnitvi pritožbe tožnika in potrditvi odločbe prvostopnega organa) oprl tudi na dokaze, o katerih se tožnik ni mogel izjaviti pred izdajo odločbe in s tem tudi sam kršil postopek. To pa posledično pomeni, da kršitev v postopku ni bila ustrezno odpravljena in je še vedno podana (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP) ter je tudi iz tega razloga odločba nezakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k odpravi pomanjkljivosti - nujna brezplačna pravna pomoč
Iz prošnje in priloženega sklepa jasno izhaja, da se prošnja nanaša na dejanje v postopku, ki je vezano na prekluzivni rok. To pomeni, da bi morala tožena stranka z vlogo postopati po določbah 36. člena ZBPP, ki urejajo nujno brezplačno pravno pomoč. Navedena določba ureja primere, kot je obravnavani, ko bi stranka zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč zamudila rok za opravo pravnega dejanja in bi zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. Organ bi torej moral brez preverjanja njenega materialnega položaja po vsebini presoditi, ali ima tožnica kot tožilka verjetne izglede za uspeh v kazenskem postopku zoper A.A. in svojo oceno ustrezno obrazložiti. Če organ prosilca pred izdajo odločbe pozove k dopolnitvi vloge in slednji ravna v skladu s pozivom (kot je bilo v konkretnem primeru), to ne more imeti za posledico zavrnitve prošnje iz razloga, ker je bil zamujen rok za opravo procesnega dejanja, v zvezi s katerim je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč vložena.
Tožnica utemeljeno ugovarja, da se odločitve upravnega organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev odobritve pravnega posla za tožnico kot sprejemnico ponudbe, ne more preizkusiti. Zgolj navedba, da gre po mnenju organa za ''sporno situacijo'' oziroma, da tožnica kot prodajalka ne more biti v vlogi kupovalke, za preizkus zakonitosti odločitve namreč ne zadostuje, temveč bi organ/a moral/a poleg ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je to oprto, navesti (med drugim) tudi navedbo določb predpisov, na katere se odločitev o zavrnitvi tožničine vloge opira (214. člen ZUP). S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi česar je treba tožbi že iz tega razloga ugoditi.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2.. ZTuj-2 člen 68.. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti
Tožena stranka je ob ugotovitvi obstojna znatne nevarnosti pobega z upoštevanjem načela sorazmernosti pravilno presodila, da v konkretnem primeru ni mogoče učinkovito izvesti ukrepa obveznega zadrževanja na območju azilnega doma in je tako tožniku utemeljeno omejila gibanje na območje in prostore Centra za tujce. Tožniku bo namreč le tako onemogočeno, da bi samovoljno zapustil ozemlje Republike Slovenije in s tem preprečil učinkovito izvedbo predaje odgovorni državi članici EU po določbah Uredbe Dublin III