davčni dolg - odpis dolga - zdravstvene težave - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je že v vlogi za odpis davčnega dolga med drugim uveljavljal kot razlog za odpis davčnega dolga svoje zdravstvene težave ter svoje trditve v tej zvezi podprl s priloženimi dokazili. Ugotovitev, da se tožnik v vlogi za odpis sklicuje na (slabo) zdravstveno stanje in da je o tem priložil zdravniške izvide, vsebuje tudi obrazložitev izpodbijane odločbe. Ne vsebuje pa presoje tožnikovih navedb v tej smeri. O njih se tudi ne izreče organ druge stopnje, ko odloča o pritožbi ter na ta način ne popravi pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, ki je bila storjena pri odločanju na prvi stopnji. Pomanjkljivost oziroma nepravilnost pri postopanju pa je bistvena, saj je v 38. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, na katerega se sklicuje in ga v celoti citira prvostopenjski davčni organ v izpodbijani odločbi, izrecno določeno, da je v primeru daljše bolezni oziroma invalidnosti davčnega zavezanca možen odpis davčne obveznosti ne glede na merila, določena v 36. in 37. členu Pravilnika, in torej ne glede na merila, ki so bila upoštevana pri odločanju v konkretnem primeru.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - dolžnost varovanja tajnosti podatkov
Varovanje tajnosti vira predstavlja že samo dejstvo oz. informacija, da je v konkretni zadevi prijavitelj vložil prijavo, kar bi posledično pomenilo, da že posredovanje kakršnega koli podatka o tem, ali se je pred organom vodil konkretni postopek, v katerem je prijavitelj poimensko naveden, predstavlja kršitev dolžnosti varovanja tajnosti vira.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - status begunca - pogoji za priznanje statusa begunca - preganjanje
Dejanje preganjanja, ki ga v tožbi izrecno uveljavlja prvi tožnik, ne ustreza definiciji iz 5. alineje 2. odstavka 26. člena ZMZ-1, saj prvi tožnik kot domnevni vojaški obveznik ni predložil vojaške knjižice niti ni prejel individualnega poziva na služenje vojaške obveznosti v času trajanja notranjega oboroženega spopada v izvorni državi.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Tožena stranka je v konkretnem primeru na podlagi ugotovitve, da tožnik premalo pozna dela in naloge, ki naj bi jih kot direktor v navedenem podjetju po pogodbi o zaposlitvi opravljal, pravilno ocenila, da daje navedeno zadostno podlago za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Pri razlagi zakonske določbe prvega odstavka 49. člena ZBPP je treba izhajati iz okoliščine, ali se je postopek, za katerega je bila upravičencu odobrena brezplačna pravna pomoč, končal v njegovo korist ali ne. V prvem primeru se odloča o vrnitvi brezplačne pravne pomoči po 48. členu, v drugem pa po 49. členu ZBPP. Slednji se uporabi tudi v primeru, ko je bil postopek, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, končan na podlagi upravičenčevega umika tožbe, kot je bilo v obravnavanem primeru, saj tožnik ne zatrjuje, pa tudi iz podatkov spisa to ne izhaja, da bi tožnik tožbo umaknil, ker bi bil izven sodnega postopka njegov zahtevek izpolnjen.
poslovna skrivnost - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - koncesijska pogodba
Podatek, ki je javen že po zakonu, predstavlja tudi vsebina koncesijske pogodbe, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe, ki se izvaja v interesu javnosti. Koncesijska pogodba tako ne predstavlja varovane poslovne skrivnosti, kar pomeni, da organ prosilcu dostopa do zahtevane pogodbe ne more zavrniti.
Za porabo javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba šteti tudi vsak sporazum o (bodoči) porabi javnih sredstev, četudi dogovor še ni stopil v veljavo in se z javnimi sredstvi še ni razpolagalo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Tožnik je v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspel in tudi pridobil premoženje, ki ga predstavlja solastniški delež nepremičnine. Ker pred začetkom postopka tožnik ni bil zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, predstavlja s sodbo ugotovljeni solastniški delež pridobljeno premoženje v smislu 48. člena ZBPP.
pravniški državni izpit - bistvena kršitev določb upravnega postopka - ocena izpita - zahteva za obrazložitev ocene izpita - sodna presoja ocene
Sodišče je predmetno odločbo obravnavalo kot upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 v delu, v katerem je toženka odločala o tožničinem pravnem interesu, da država ustvarja možnost da si državljani lahko pridobijo ustrezno strokovno izobrazbo, ob spoštovanju načela enakosti pred zakonom in v delu zagotavljanja pravice do učinkovitega pravnega sredstva v smislu 25. člena Ustave RS. V tem delu pa ima tožnica dostop do sodnega varstva na podlagi 157. člena in 23. člena Ustave RS v zvezi z 2. členom ZUS-1, ne glede na to, da se v teh primerih sodišče ne spušča v presojo zakonitosti samega ocenjevanja, kot strokovnega opravila.
Ne glede na to, da gre pri ocenjevanju za strokovno opravilo, v katero sodišče ne posega in je njegova presoja s tem v zvezi zadržana, pa sodišče v takšnih primerih presoja obstoj bistvenih kršitev določb postopka in morebitno arbitrarnost pri ocenjevanju, kar pa v danem primeru tožnica toženki tudi očita. Arbitrarno ocenjevanje je po presoji sodišča podano tudi v primeru, če je ocena neobrazložena. V predmetni zadevi iz izredno skope obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja zgolj dejstvo, da je bila kandidatka na civilnem področju pisnega dela izpita ocenjena z oceno 5, na kazenskem pa z oceno 8. Tako pomanjkljivo obrazložene odločbe pa sodišče ne more preizkusiti.
javni uslužbenec - napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - pogoji za napredovanje v naziv
Da je bil mednarodni znanstveni posvet resnično mednarodni, ni z ničemer izkazano. Organizatorji so ga sicer tako poimenovali, vendar pa ni ta okoliščina z ničemer potrjena. Z navedbo, da je povzetek prispevka objavljen v zborniku, stranka ne more izpodbiti odločitve, saj objava ne izkazuje, da je šlo dejansko za mednarodno konferenco, in da je na njej tožeča stranka izvedla referat.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv
Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanu v nazive mora biti nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav. Da sta bila mednarodna znanstvena posveta v obravnavani zadevi resnično mednarodna, pa ni z ničemer izkazano. Organizatorji so ju sicer tako poimenovali, vendar pa ni ta okoliščina z ničemer potrjena.
ZUP člen 82. ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-3. ZVOP-1 člen 2, 2/1-3, 30, 31. ZUS-1 člen 36, 36/1-2.
davčna preiskava - vpogled v spis - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov - informacijski pooblaščenec
Iz določb 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZInfP izhaja, da je informacijski pooblaščenec kot samostojni in neodvisen državni organ pristojen za odločanje o pritožbi, kadar upravljalec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zadevi ni sporno, da je zoper odločitev prvostopnega davčnega organa tožnik vložil pritožbo. V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča bi torej v zadevi šlo tudi za pritožbo posameznika iz 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZVOP-1. Tožena stranka bi zato morala pritožbo v delu, ki se nanaša na kršitev ZVOP-1, odstopiti v pristojno poslovanje informacijskemu pooblaščencu, v kolikor tega ne bi storil že tožnik sam. Zoper odločitev informacijskega pooblaščenca je namreč zagotovljeno samostojno sodno varstvo v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - obnova postopka
V konkretnem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj iz 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati, kar je eden izmed zakonsko predpisanih pogojev, ki morajo biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjeni, skupaj s finančnim in premoženjskim pogojem.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - obročno plačilo davčnega dolga - zamuda roka - zapadlost preostalih obrokov
V zadevi ni spora o tem, da je bilo tožnici odobreno obročno plačilo davčnega dolga ter da je bila v odločbi, s katero ji je davčni organ dovolil obročno plačilo, opozorjena na posledice zamude. Prav tako ni spora o tem, da je bila tožnica z obrokom, ki je zapadel v plačilo v mesecu januarju 2016, v zamudi. To pa pomeni, da so v skladu z izrecno zakonsko določbo (osmega odstavka 101. člena ZDavP-2) z dnem zapadlosti neplačanega oziroma nepravočasno plačanega obroka zapadli v plačilo vsi naslednji neplačani obroki in da je bila zato podana zakonska podlaga za njihovo (prisilno) izterjavo. Tožnica zato ne more uspeti z ugovorom, da je obveznost poravnala v skladu z dogovorom in tudi ne z ugovorom, da jo je kasneje poravnala v celoti. Zakonitost izpodbijanega sklepa se namreč presoja z ozirom na datum njegove izdaje. Na ta dan, to je na dan 23. 6. 2016, pa je bila po podatkih spisov, ki jim tožnica ne nasprotuje, ugotovljena njena davčna obveznost v višini, kakršna je razvidna iz izreka sklepa.
Sodišče je ocenjevalo, ali je izpodbijana odločba dovolj obrazložena, da se jo da preizkusiti v delu, v katerem tožena stranka utemeljuje, zakaj je štela tožnikove izjave za neverodostojne. Po mnenju sodišča je tožena stranka v tem smislu dovolj obrazložila odločbo, da se jo da preizkusiti, saj je natančno pojasnila vse okoliščine, zaradi katerih je štela, da je podana notranja in zunanja nekonsistentnost, zaradi česar tožnikovim navedbam o preganjanju ni mogla slediti.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Splošno znano je, da so mednarodne konference ali kongresi pomembni dogodki, običajno znani širši strokovni, včasih pa tudi laični javnosti, njihov pomen in vsebino pa določajo prav nastopajoči predavatelji, ki tam predstavijo svoje referate in so iz tega razloga navedeni v programih takih konferenc z imeni in priimki, temo referata, navedbo institucije, iz katere prihajajo, ter časom in lokacijo (navedbo konferenčnih prostorov oziroma dvorane), kjer bo predavanje izvedeno. Ker ničesar od tega tožnica ni izkazala za mednarodni znanstveni posvet, na katerega se sklicuje, se sodišče strinja, da ni mogoče zaključiti, da je tožnica na tem posvetu izvedla referat. Poleg tega pa navedenega dogodka niti ni mogoče šteti za mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika mora biti namreč nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav. Da je bil mednarodni znanstveni posvet resnično mednarodni, ni z ničemer izkazano.
ZCes-1 člen 13, 14. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 101. ZEN člen 48.
ureditev meje - parcelacija - javna cesta - določitev in označitev meje ceste - predlagatelj postopka - lex specialis
13. in 14. člen ZCes-1 sta namenjena določitvi in označitvi meje ceste v primeru, ko je ta v lasti upravljavca ceste, vendar meja ni določena oziroma označena.
Šele po pridobitvi stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma tekom postopka razlastitve sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za izvedbo parcelacije in njeno evidentiranje.
Določba drugega odstavka 12. člena ZCes-1 je v primeru rekonstrukcije javne ceste lahko specialna določba glede na tretji odstavek 93. člena ZUreP-1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - novo vozilo
Tožeča stranka je načrtovala nakup gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višin že v letu 2014, kar dokazuje datum objave javnega naročila, 24. 11. 2014. Tudi sicer se predmet Poziva financira (tudi) iz sredstev požarnega sklada, zato je bila oddaja javnega naročila za sporen nakup dejansko izvedena še pred odločitvijo pristojnega organa o načrtovanem financiranju na podlagi Poziva, kar tožeči stranki po presoji sodišča onemogoča uvrstitev v postopek ocenjevanja.
davčna izvršba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - odprava sklepa o izvršbi - vračilo sredstev
Namen davčne izvršbe je izterjava davčne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Za dosego tega namena je predmet davčne izvršbe lahko vsako dolžnikovo premoženje ali pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe (144. člen ZDavP-2). Po določbah ZDavP-2 ni izključena niti hkratna niti sukcesivna izdaja sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. V zvezi s sklicevanjem tožnika na 425. člen OZ pa sodišče poudarja, da pravna sredstva zoper sklep o davčni izvršbi po določbah ZDavP-2 ne zadržijo njegove izvršitve, kar lahko privede do odprave sklepa po tem, ko je le-ta že izvršen, kot se je zgodilo v obravnavani zadevi. Odprava pravne podlage izvršenega plačila dolžnikovega dolžnika narekuje vračilo sredstev, izterjanih na njegovi podlagi. Iz navedenih razlogov ni mogoče slediti tožniku, da je terjatev davčnega organa "oživela" z izdajo izpodbijanega sklepa.
DDV - popravek odbitka ddv - obdavčljiva dejavnost - oproščena dejavnost
Tožnica je imela pravico odbijati vstopni DDV po odbitnem deležu, določenem po 65. členu ZDDV-1, le v tistem delu, ki je bil namenjen njenim obdavčljivim transakcijam. Transakcije, ki so izven sistema DDV, ne omogočajo odbitka vstopnega DDV. Ker tožnica takšne razdelitve prejetih računov, ki se nanašajo na tožničino ostalo dejavnost, ni napravila, je pravilno, da je to storil davčni organ. V števcu je upošteval znesek tožničinega obdavčljivega (obdavčenega in oproščenega) letnega prometa za celotno ostalo dejavnost brez A. v letu 2010 po tožničini knjigi izdanih računov, zmanjšan za izdane dobropise za leto 2010. V imenovalcu pa je upošteval znesek celotnih tožničinih prihodkov v letu 2010 za celotno ostalo dejavnost brez A. (obdavčeno, oproščeno in neobdavčljivo) po fakturirani realizaciji. Tako je davčni organ tudi po presoji sodišča zneske preveč odbitega vstopnega DDV za leto 2010 ter za januar 2011 in februar 2011 tožnici utemeljeno naložil v plačilo. Sodišče tudi zavrača tožničino sklicevanje, da je bilo z izpodbijano odločbo nedopustno poseženo v tožničino legitimno pričakovanje. Po presoji sodišča je namreč treba upoštevati, da so relevantne določbe ZDDV-1 do te mere jasne in razumljive, da si subjekt, sploh, če je njegovo poslovanje povezano z uveljavljanjem odbitka DDV, legitimnega pričakovanja v nasprotju s temi določbami, ne bi smel ustvariti.