upravni spor - tožba v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic - subsidiarno sodno varstvo - davčni inšpekcijski nadzor
Postopek davčnega inšpekcijska nadzora se bo zaključil z izdajo odločbe, ki predstavlja akt iz 2. člena ZUS-1, zoper katerega je mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu, zato v predmetni zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje sodišča po 4. členu ZUS-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - javna cesta - gradnja ceste - dovozna pot
Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja se nanaša tudi na gradnjo oziroma ureditev dovozne poti na parcelah v lasti občine, kar smiselno pomeni tudi izvedbo gradbenih del.
Izvajanje gradbenih posegov ne pomeni splošne rabe javnega dobra, na katero se sklicuje tožnik, zato se sodišče strinja s toženko, da bi moral tožnik za posege na dveh parcelah izkazati obstoj pravice graditi.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika
Razrešenemu odvetniku v konkretni kazenski zadevi ni mogoče očitati, da ni ravnal s potrebno skrbnostjo. Zato so bili izpolnjeni razlogi za uporabo določb desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP.
sodniška funkcija - prenehanje sodniške funkcije - ničnost odločbe - aktivna legitimacija
Formalni status stranke v postopku izdaje odločbe sicer ni izključno merilo za priznanje aktivne legitimacije oziroma položaja stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP, po katerem se odločba lahko vsak čas izreče za nično po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, državnega tožilca ali državnega pravobranilca, saj so po stališču Ustavnega sodišča RS, izraženem v odločbi št. Up-666/10 in Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011 v smislu te določbe namreč v enakem pravnem položaju vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne; ker se odločba za nično izreče v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje izpodbijanega akta, se mora zato tudi aktivna legitimacija stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na priznanje tega statusa oziroma pravni interes v že končanem prejšnjem postopku.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Kdor želi pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD, mora izpolnjevati pogoje, kot so določeni v tem zakonu. Pri teh pogojih pa je eden tudi ta, da oseba, če je imela 23. 12. 1990 prijavljeno stalno prebivališče, kar je tožnik imel, v Republiki Slovenije od tega datuma dalje tudi dejansko živi. Sodišče pa meni, da je glede na vse navedeno nedvomno izkazano, da tožnik od tega datuma dalje ni ves čas dejansko živel, ampak le do oktobra 1991, ko je Republiko Slovenijo zapustil.
stvarna pristojnost - denarna socialna pomoč - socialni spor - molk organa
V 1. odstavku 63. člena ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 89.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - znatna nevarnost za pobeg - načelo sorazmernosti
Ob ugotovitvi obstoja znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je za njegovo pridržanje podan zakoniti razlog iz prvega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III.
Izrečeni ukrep pridržanja tožnika je sorazmeren in ima tudi legitimen cilj, saj za izvršitev namena, zaradi katerega je tožnik pridržan, to je zaradi predaje odgovorni državi članici za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito, ne bi bilo mogoče učinkovito uporabiti drugega milejšega ukrepa.
Po mnenju sodišča ni treba, da bi oseba dejansko pobegnila (iz države), ampak zadostuje, da je ni bilo v Azilnem domu in da ni sporočila spremembe naslova prebivališča, kot bi to morala storiti v skladu z nacionalnim zakonom.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 6, 6/3, 12, 17, 17/1. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 24, 24/1, 24/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - uredba Dublin III - diskrecijska klavzula - mladoleten otrok
Diskrecijske klavzule ni mogoče tolmačiti kot pravice prosilca, ampak možnost države, da prevzame obravnavo prošnje, tudi če taka obravnava ni njena odgovornost glede na merila Uredbe Dublin.
Mladoletni otroci, ki so prosilci za azil, zahtevajo posebno zaščito, glede na njihove posebne potrebe in njihovo posebno ranljivost, tudi če so v spremstvu staršev. Zato morajo biti pogoji za predajo oziroma premestitev mladoletnikov taki, da v že obstoječi stresni situaciji, ko so bili mladoletniki primorani zapustiti dom, sorodnike, prijatelje in podobno, ne povzročijo še dodatnega stresa in tesnobe
ZMZ-1 člen 2/1-31, 71, 84, 84/1, 84/1-5, 84/2, 84/3-6, 125. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 4, 4/1, 32, 32/2, 32/3, 36, 36/4.
mednarodna zaščita - znatna nevarnost za pobeg - omejitev gibanja - uredba Dublin III - subsidiarni upravni spor - začasna odredba
Nevarnost pobega mora biti po dikciji drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III "znatna", pri čemer je Upravno sodišče že v več zadevah navedlo, da je ta standard treba razlagati bližje standardu "velike" nevarnosti kot pa morebiti standardu zgolj "zaznavne" nevarnosti.
Iz ZUS-1 izhaja, da kopičenje zahtevkov, kot ga uveljavlja tožnik, izpodbojnega in ugotovitvenega po 4. členu ZUS-1, ni dopustno, ker se zahtevka glede na prvi odstavek, 4. člena ZUS-1 izključujeta. V prvem odstavku 4. člena ZUS-1 zakonodajalec dopušča možnost, da stranka v upravnem sporu izpodbija tudi druge akte, ki niso upravni akti, če tudi poseben področni zakon te možnosti ne dopušča (v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1), vendar samo pod pogojem, da stranka izrecno izpodbija akt oziroma je v zadevi očitno, da stranka izpodbija akt, s katerim organ (v smislu 1. člena ZUS-1) posega v človekove pravice posameznika, ob upoštevanju klavzule subsidiarnosti. Sodno varstvo zoper izpodbijani sklep pa je v obravnavani zadevi urejeno v določbi šestega odstavka 84. člena ZMZ-1. Torej, ker je zoper izpodbijani sklep toženke dovoljen upravni spor (2. člen ZUS-1), subsidiarnega upravnega spora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin po 4. členu ZUS-1 zoper navedeni upravni akt sploh ni mogoče voditi in v njem odločiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - verjetni izgledi za uspeh - zastaranje
Zaradi zastaranja terjatve tožnica z vložitvijo pritožbe zoper odločitev v pravdni zadevi ne more biti uspešna, kar pomeni, da pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP ni izpolnjen.
Sodišče ni zasledilo, da bi že v postopku do izdaje prvostopenjskega akta prvostopenjski organ tožečo stranko seznanil s svojim stališčem o tem, da resničnosti podatkov iz blagovnih kartic ne sprejema. Tako postopanje pa je v nasprotju z načelom zaslišanja stranke, pri čemer sodišče ugotavlja, da je to procesno kršitev tožeča stranka očitala že v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, kjer je navedeno, da so bila kršena postopkovna določila v smislu, da prvostopenjski organ tožeči stranki ni dal možnosti, da se pred izdajo odločbe opredeli o vseh dejstvih in okoliščinah in da v kolikor bi tožeča stranka vedela, kako prvostopenjski organ interpretira spremembe cen glede na prevzemni dokument, bi se do zadeve že prej opredelila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - subsidiarni tožilec
Tožnica je prevzela kazenski pregon kot subsidiarna tožilka, za kar ji je bila tudi dodeljena brezplačna pravna pomoč, po opravi preiskovalnih dejanj pa je odvetnik, kateremu je bila zaupana izvedba brezplačne pravne pomoči, ocenil, da nadaljevanje pregona glede na rezultate opravljenih preiskovalnih dejanj ne bi bilo smiselno. Na osnovi navedenega je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ocenil, da tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh.
financiranje občin - naloge občine - javnopravna stvar - obrazložitev odločbe
V obravnavani zadevi gre za sofinanciranje iz javnih sredstev, v zvezi s katerim je Upravno sodišče že zavzelo stališče, da gre za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP, kar pomeni, da je treba odločitve o pravici, dolžnosti ali pravni koristi stranke po določbah ZFO-1 obrazložiti.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč
Na podlagi 4. člena ZKZ je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje. Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetnem zemljišču za kmetijsko zemljišče, predstavlja postavitev železne konstrukcije za nameščanje reklamnih panojev na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njegovim namenom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - posplošena vrednost nepremičnine
Po oceni sodišča je toženka premoženjski položaj tožnika pravilno ugotavljala na podlagi določb ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP in določbami ZUPJS. Prav tako je pravilen zaključek, da ima tožnik po določbah ZSVarPre v lasti tudi nepremičnine, ki se štejejo za premoženje tožnika, in da njihova vrednost presega znesek 14.042,88 EUR. Podatek o vrednosti teh nepremičnin (32.174,06 EUR), je podatek o posplošeni vrednosti nepremičnine in izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS, torej gre za podatek iz uradnih evidenc, katerega tožnik ni uspel ovreči.
ZUP člen 260, 260-9. ZEN člen 27, 27/2, 49, 49/1, 49/4, 52, 52/2.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - stranka v postopku - stranski udeleženec - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka
Sodišče soglaša s tožnicama, da bi morali sodelovati v postopku parcelacije, kolikor je bilo z delitvijo parcele neposredno poseženo v upravičenja predlagateljic, ki jih uveljavljata v sodnem postopku ureditve meje.
V primerih parcelacij parcel, katerih meja ni urejena, gre za enoten postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, v katerem je lastnik parcele, ki se ni strinjal s pokazano mejo, varovan kot stranka postopka do dokončanja sodnega postopka, v katerem se meja uredi (drugi odstavek 52. člena ZEN), kar posledično pomeni tudi, da mu ni mogoče odreči statusa stranke po 42. členu ZUP (stranka zoper katero teče postopek). Katere svoje pravice v takem postopku parcelacije bo lahko varoval lastnik sosednjega zemljišča, je dejansko vprašanje.
Prodajalna tobačnih izdelkov v smislu tretje alineje prvega odstavka 11. člena ZOUTI je lahko le specializirana prodajalna, v kateri se opravlja dejavnost trgovine na drobno s tobačnimi izdelki, in ne vsaka prodajalna, v kateri se prodajajo tudi tobačni izdelki. Prodajalna tobačnih izdelkov v smislu tretje alineje prvega odstavka 11. člena ZOUTI je lahko le prodajalna, ki ima takšno dejavnost vpisano v poslovni register.
ZDen člen 2, 4, 16, 19, 25, 25/6, 29, 29/2, 44. ZUS-1 člen 42. ZPPreb člen 3-3, 3-4, 3-7. - člen 242. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nova stvar - stanovanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Organ je glede na ugotovljena dejstva, ki izhajajo iz podatkov spisa, in ob upoštevanju določb zakona (ZDen in SPZ), pravilno zaključil (in pri tem gre za pravno presojo, ki jo je dolžan opraviti upravni organ in ne izvedenec), da gre v tem delu obravnavane nepremičnine za novo stvar. Pravilnost zaključka potrjujejo predvsem ugotovitve (izhajajoč iz izvedeniškega in cenitvenega poročila izvedenca B.B., ki jim tudi sodišče v tem delu celoti sledi) o izvršenih delih v obravnavani nepremičnini, ki je bila ob podržavljenju hotel, sedaj pa je stanovanjski objekt z dvema poslovnima prostoroma v pritličju.
Sodišče se pridružuje mnenju organa, da je z izvedenimi deli prišlo do bistvene spremembe namembnosti - iz poslovno-gospodarskega objekta v stanovanjski objekt.
Pri oceni, ali gre za novo stvar ali ne, ni bistveno, ali je prišlo do povečanja površine ali ne, temveč je bistven obseg in vsebina sprememb na obravnavanem objektu oziroma nepremičnini.
Odškodovanje iz naslova denacionalizacije ne sme preseči vrednosti premoženja, ki je bilo podržavljeno, saj bi to pomenilo, da bi upravičenec iz naslova denacionalizacije prejel več, kot bi bil upravičen glede na določbe ZDen.
Določbo prvega odstavka 281. člena ZUP se pravilno razlaga v povezavi z določbo prvega odstavka 300. člena tega zakona, in torej v pomenu, da odprava odločbe terja odpravo tudi pravnih posledic, ki so iz nje nastale, (šele) ko je odpravljena odločba nadomeščena z novo odločbo. Zato tudi tožnikovemu zahtevku za vračilo plačane denarne kazni ni mogoče ugoditi, ker je sodišče s sodbo I U 1824/2015 z dne 23. 2. 2016 njen sklep o naloženi denarni kazni (sicer) odpravilo, zadevo pa vrnilo v ponovni postopek, v katerem pa, kar ni sporno, do vložitve tožnikovega zahtevka za vračilo denarne kazni (18. 3. 2016) novega upravnega akta (sklepa) (še) ni izdala.
Denarne sankcije se, ob tem ko morajo biti primerne, da zagotovijo učinkovitost preiskave, po zakonu prilagajajo finančni zmožnosti podjetja.
Na pravna jamstva, ki veljajo za kazenski postopek, se tožnik v tožbi zoper sklep, ki se nanaša na odpravo posledic izvrševanja upravnega akta, s katerim mu je naložena procesna kazen (v upravnem - konkurenčnopravnem postopku), ne more z uspehom sklicevati.
Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 o postopkih za olajšanje izdajanja potrdil o gibanju blaga EUR.1, izdelave izjav na računih in obrazcev EUR.2 ter izdaje nekaterih dovoljenj za pooblaščenega izvoznika v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko skupnostjo in nekaterimi državami ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 3351/83 člen 2, 7.
carina - potrdilo o gibanju blaga eur.1 - naknadno preverjanje - naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - dokazilo
Po členu 2 (2) Uredbe št. 1207/2001 izvozniki uporabljajo izjave dobavitelja kot dokazilo, zlasti v podporo zahtevkom za izdajo ali izdelavo dokazil o poreklu v Skupnosti, v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko skupnostjo in nekaterimi državami. Dobavitelj, ki izdela izjavo dobavitelja, hrani vsa dokumentarna dokazila, ki dokazujejo točnost izjave, vsaj tri leta - člen 7(1). Navedene določbe se nanašajo na vsakokratnega dobavitelja - prodajalca na notranjem trgu EU, zato v primeru preprodaje starejšega rabljenega vozila znotraj Skupnosti, izjave proizvajalca vozila, drugače kot meni tožnik, ni mogoče obravnavati kot izjave dobavitelja iz 2. člena navedene Uredbe.