ZMZ-1 člen 84. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - začasna odredba
Po 1. alinei drugega odstavka 68. člena ZTuj-2 je nedovoljen vstop tudi zgolj milejša oblika okoliščin, ki kažejo na begosumnost.
Subjektivne okoliščine tožnika kažejo, da je toženka precenila znatno nevarnost, da bo tožnik pobegnil, pravilno ni ocenila tožnikove prizadetosti po doživeti prometni nesreči in njegove želje in potrebe po ustrezni zdravstveni oskrbi, zato je napačno uporabila določbo Uredbe Dublin III in neupravičeno izrekla prestrog ukrep, ukrep omejitve gibanja na Center za tujce. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj toženka presodi primernost oziroma potrebnost izreka milejšega ukrepa, ki ne bo pomenil omejitve prostosti.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-5, 49/2, 49/2-1, 52, 62, 62/1, 62/1-2, 62/2. ZUP člen 9.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - mladoletnik brez spremstva - načelo zaslišanja strank
Pristojni organ lahko prošnjo zavrne v pospešenem postopku, če mladoletnik prihaja iz varne izvorne države in če očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, ker ni izkazal tehtnih razlogov, na podlagi katerih je mogoči ugotoviti, da ta država ob upoštevanju njegovih osebnih okoliščin zanj ni varna izvorna država.
Prosilec mora biti predhodno seznanjen s tem, da bo koncept varne izvorne države pri njem uporabljen.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1. ZUS-1 člen 32. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nesodelovanje stranke v postopku - nevarnost pobega - začasna odredba
Za sprejem odločitve, da se prosilca pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce z namenom omogočiti izvedbo postopka za njegovo predajo odgovorni državi članici EU, mora biti ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, in da je ukrep pridržanja sorazmeren ter ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov, pa tudi, da je za izvedbo postopka predaje nujen.
Zgolj dejstvo, da je tožnik prehajal meje držav na nedovoljen način, samo po sebi ne more utemeljevati zaključka, da je podana tožnikova znatna begosumnost.
Kriterij nesodelovanja v postopku je kriterij, ki je skladen s posebnimi značilnostmi in cilji Uredbe Dublin III in ustreza objektivnim kriterijem za opredelitev pojma "nevarnost pobega" določene osebe, skladno z zahtevami Uredbe Dublin III. Kolikor pa obstajajo okoliščine za navedeno uporabo tega kriterija, pa je toženka lahko izrekla sporni ukrep.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - begosumnost
Tudi ukrep omejitve gibanja na območje azilnega doma je treba šteti za poseg v osebno svobodo in ne za omejitev gibanja. Kako je zakonodajalec to poimenoval v zakonu, ni bistveno. Kajti, uporaba določenega izraza v zakonu namreč ne more določati pravil in standardov odločanja v primeru posega v določeno ustavno pravico ali pravico iz prava EU.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - samovoljna zapustitev azilnega doma - upravni spor - pravni interes
Upravno sodišče je upoštevalo tudi, da Vrhovno sodišče, kadar pritožnik med pritožbenim postopkom pred Vrhovnim sodiščem samovoljno zapusti Azilni dom, pritožbo zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa, pri čemer gre po stališču Vrhovnega sodišča za ustaljeno sodno prakso. Sodišče je zato zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zavrglo.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije - mladoletnik brez spremstva - načelo zaslišanja strank
Iz javno dostopnih dokumentov ne izhaja, na podlagi katerih informacij je Vlada RS sprejela svojo odločitev o uvrstitvi Alžirije na seznam varnih izvornih držav, tako da sodišče ni moglo preveriti, ali so bile pri odločitvi vlade upoštevane tudi informacije, ki se nanašajo na zavrnjene prosilce za mednarodno zaščito, ki so mladoletniki brez spremstva.
omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor prirejanja iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo
S predlogu priloženo odločbo, na katero se predlagatelj v predlogu sklicuje, so po presoji sodišča dejstva, da je zavezancu z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, ker te prireja brez koncesije vlade in da zavezanec te odločbe ne izvrši, dokazana. Ta dejstva pa predstavljajo dejansko podlago, ki dopušča sodišču, da ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade.
ZUS-1 člen 2, 17, 28, 32, 32/2, 32/3, 36. ZUreP-1 člen 100, 103, 105, 106. URS člen 69.
razlastitveni postopek - stečaj - začasna odredba - težko popravljiva škoda - lastninska pravica - ugotovitvena odločba
Ob pomembnosti razlastitve, ki je omejena le na primere javne koristi, sodišče ne more slediti tožniku, da uvedba stečaja in oblikovanje stečajne mase, katere del so tudi deli nepremičnin, ki so predmet razlastitve, izključuje možnost (dopustnost) razlastitve in posledično izključuje uporabljeno pravno podlago v izpodbijani odločbi. Namreč postopki stečaja so usmerjeni v varovanje interesov upnikov stečajnega dolžnika, varovanju zasebnih (posamičnih) interesov, zato bi ob konkurenci obeh postopkov moral zakonodajalec, kolikor bi menil, da v takih primerih lahko interes stečajnega upnika prevlada, razlastitev izrecno s predpisom izključiti, to pa po povedanem ni tako.
Ker gre za ugotovitveno odločbo, ki se ne izvršuje po določbah ZUP, že iz tega razloga izdaja začasne odredbe po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - poziv - izjava - začasna odredba
Tožnica je imela na podlagi prejetega poziva možnost, da se o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo izpodbijane odločbe, izjavi še pred njeno izdajo. Tožnica pa te možnosti ni izkoristila. Neutemeljene so navedbe tožnice, da je tožena stranka bistveno kršila določbe postopka in je tožnico brez kakršnekoli pravne podlage pozvala, da se izjavi glede prejema zneska 8.000,00 EUR. Tožena stranka lahko na različne načine pridobiva podatke, ki so pomembni za odločitev v posameznem primeru, tudi s pridobitvijo izjave stranke, kot je to storila v obravnavanem primeru. Izjave stranke, ki bi nasprotovala ugotovljenim dejstvom, tožena stranka ni prejela, zato je njena odločitev tudi po mnenju sodišča pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - lastništvo nepremičnine - primerno stanovanje - dejansko prebivališče
Toženka ni dolžna v vsakem primeru dvomiti, ali prosilec dejansko živi v stanovanjski nepremičnini, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, ima pa podlago in obveznost, da to ugotavlja, če konkretne okoliščine kažejo na drugačno dejansko stanje od prijavljenega.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - možnost razpolaganja z nepremičnino
V postopkih dodeljevanja BPP se možnost razpolaganja s premoženjem upošteva kot relevantna okoliščina pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za njeno upravičenost. Pravni standard "možnosti razpolaganja" je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravnoposlovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.
Gola dejstva, da so na nepremičnini vpisane hipoteke in da je premoženje v solastnini, ne pomenijo nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem in jih zato same po sebi ni mogoče šteti kot tistih okoliščin, ki bi premoženje izključevala iz obsega ugotavljanja finančnega kriterija za BPP.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - znatna nevarnost za pobeg
Kadar obstoja znatna nevarnost, da bo oseba pobegnila, lahko države članice na podlagi presoje vsakega posameznega primera zadevno osebo pridržijo, da bi omogočile (učinkovito) izvedbo postopkov za predajo v smislu Uredbe Dublin III, vendar le, če je ukrep pridržanja sorazmeren in ni mogoče učinkovito uporabiti manj prisilnih sredstev.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik pred prihodom v Slovenijo prostovoljno in pred končanjem postopkov za mednarodno zaščito zapustil kar dve državi, in sicer tako Madžarsko, kot tudi Italijo, čeprav o njegovih prošnjah tam še ni bilo odločeno, in da je prehajal meje držav na nedovoljen način in da ni takoj ob vstopu v Slovenijo zaprosil za mednarodno zaščito, temveč je to storil šele, ko je bil prijet s strani policije, vse navedene okoliščine pa, ob upoštevanju tožnikove izrecne navedbe, da je iz Madžarske hotel v Nemčijo in da je bila torej njegova ciljna država Nemčija in ne Slovenija, utemeljujejo zaključek, da je v tožnikovem primeru podana znatna nevarnost, da bo, če ne bo pridržan, Slovenijo zapustil in tako onemogočil postopek predaje po Uredbi Dublin III.
ZTuj-2 člen 68. ZMZ-1 člen 84. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je pri tožniku izkazana izrazita begosumnost. Na podlagi dosedanjega tožnikovega ravnanja, ob upoštevanju izjav, ki jih je podal na zaslišanju, pa sodišče dvomi v resničnost tožnikove izjave, da bo tokrat v Centru za tujce v Postojni počakal na odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito. Sodišče sledi zaključku tožene stranke v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da bi tožnik, v primeru, da mu toženka ne bi omejila gibanja, ponovno samovoljno in še pred zaključkom postopka zapustil tudi Slovenijo (tako kot Hrvaško in Italijo) in s tem toženki onemogočil predajo pristojni državi članici EU, kar pa po presoji sodišča ni v skladu z namenom ZMZ-1 (prvi odstavek 84. člena ZMZ-1).
ZPP člen 80, 81. ZZZDR člen 192, 192/1, 203, 203/2, 208, 208/2, 211.
upravni spor - procesna sposobnost - delni odvzem poslovne sposobnosti - kverulansto - skrbništvo - postavitev skrbnika - zavrženje tožbe
Tožniku je bila poslovna sposobnost delno odvzeta, ker je bilo ugotovljeno, da pri njem obstaja psihična motnja kverulantske paranoje, ki med drugim izključuje tožnikovo sposobnost ocene, ali bi bila sprožitev konkretnega sodnega postopka v njegovo korist. V takšnem primeru za pravilno zaščito resničnih interesov osebe skrbi postavljeni skrbnik - v obravnavani zadevi skrbnik za posebni primer, ki ima zato pravico in dolžnost, da v konkretnem primeru presodi, ali je določeno dejanje potrebno in smiselno za varstvo tožnikovih pravic.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZZdrS člen 71, 71/1, 71/1-1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - zdravniška zbornica - postopek razsodišča - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Preverjanje ravnanja zdravnikov in ukrepanje v zvezi s kršenjem kodeksa, kot je to v obravnavanem primeru, zdravniška zbornica opravlja na podlagi 1. točke prvega odstavka 71. člena ZZdrS, in ne predstavlja dejavnosti, ki jo opravlja v okviru javnega pooblastila.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost
Glede na določila ZUSDDD je upravičen razlog za odsotnost izbris iz registra stalnega prebivalstva le v primeru, kadar med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in odhodom vlagatelja obstaja vzročno posledična zveza, ki pa v konkretnem primeru niti ne bi mogla obstajati, saj se je najprej že dne 18. 5. 1991 zgodil tožničin odhod iz Republike Slovenije, izbris, v katerega tožnica ni bila zajeta, pa je bila šele nekaj mesecev kasneje. Tožnica torej ni bila izbrisana zaradi določb Zakona o tujcih.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - javna cesta - gradnja ceste - dovozna pot
Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja se nanaša tudi na gradnjo oziroma ureditev dovozne poti na parcelah v lasti občine, kar smiselno pomeni tudi izvedbo gradbenih del.
Izvajanje gradbenih posegov ne pomeni splošne rabe javnega dobra, na katero se sklicuje tožnik, zato se sodišče strinja s toženko, da bi moral tožnik za posege na dveh parcelah izkazati obstoj pravice graditi.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - zakonec - lastni dohodki
Ni spora o tem, da sredstva, ki jih je prejela tožnikova žena v zadevnem davčnem obdobju, presegajo višino posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Spora tudi ni o tem, da gre pri prejetih in v odločbi upoštevanih zneskih za dohodke po določbah ZDoh-2. Medtem ko uporaba oziroma namen uporabe prejetih dohodkov z ozirom na zakonsko ureditev, za odločitev v zadevi ni pravno pomemben in zato tožbenih navedb v tej smeri sodišče ni moglo upoštevati. Z ozirom na citirano zakonsko ureditev pa so pravno neupoštevani tudi tisti tožbeni ugovori, ki se nanašajo na način upoštevanja prejetih dohodkov (na mesečni ravni), saj se dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove, na letni ravni pa se ugotavljajo tudi davčne olajšave oziroma njihova višina. V obravnavanem primeru gre za uveljavljanje davčne olajšave in s tem za uveljavljanje izjeme od siceršnje obveznosti plačila dohodnine od vseh dohodkov, doseženih v davčnem letu, zato uporabe zakonskih določb (ZDoh-2) ni mogoče širiti na situacije oziroma na primere, ki se zatrjujejo v tožbi in ki v zakonu niso izrecno zajeti.
razvoj podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - načelo zaslišanja strank
Dejstvo, da je bila tožniku omogočena prisotnost pri pregledu na kraju samem in da mu je bil vročen zapisnik o tem, ne pomeni zagotavljanja sodelovanja stranke v postopku, saj ugotovitve tega pregleda, kot navaja sama toženka, za zavrnitev dela zahtevka niso bile odločilne, ampak so bile to ugotovitve (kot je razbrati iz poteka postopka po spisih) naknadnega administrativnega pregleda. Glede na navedeno bi morala toženka po zaključenem ugotovitvenem postopku tožnika seznaniti z rezultati ugotovitvenega postopka in mu dati možnost, da se o njih izreče pred izdajo odločbe.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Odločitev o tem, da se dovoli predaja tožnika Republiki Italiji, je sprejel izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru, kar že samo po sebi pomeni, da je bilo tožniku že s tem zagotovljeno sodno varstvo njegovega pravnega položaja.