določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Dejstvo, da stranka ne zaupa sodišču, še ne pomeni tehtnega razloga za prenos pristojnosti. Tudi ne, če je predsednik sodišča sorodstveno povezan z odvetnikom, ki zastopa nasprotno stranko - to je lahko kvečjemu razlog za izločitev predsednika sodišča.
Po 3. odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj, nima pa na razpolago druge možnosti varstva svojih pravic v upravnem sporu. Ker je tožeča stranka, sedaj revident med postopkom spremenila svoje ime in ne nastopa več pod imenom, ki je bilo v upravnem sporu sporno, ne izkazuje več pravnega interesa za odločanje v revizij, saj si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninski spor - nesreča pri delu - zavarovalnica - direktna tožba
Kadar je v odškodninskem sporu iz naslova poškodbe pri delu tožena zgolj delodajalčeva zavarovalnica, gre za t. i. direktno tožbo, za katero je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Sodišče prve stopnje je v postopku priznanja tuje sodne odločbe pravilno preizkusilo ali so podani pogoji iz določb 94. do 103. člena ZMZPP. S tem v zvezi je ugotovilo, da so podane vse predpostavke za priznanje tuje sodne odločbe, ki jo je izdalo Županijsko sodišče na Reki.
ZPol člen 99, 99/1, 99/1-3, 99/2.ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-18, 45/2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - denarna kazen - kvalifikatorne okoliščine - dokazni postopek - vinjenost na delovnem mestu
Sodišče v sporu polne jurisdikcije odloča o tem, ali je delodajalec imel razloge za prenehanje delovnega razmerja oziroma ali je bilo prenehanje delovnega razmerja opravičeno, kar pomeni, v obsegu vodenega disciplinskega postopka. Če sodišče v dokaznem postopku ugotovi, da delodajalec ni imel razlogov ali da ni ugotovil vseh dejstev, ki bi jih moral, da bi imel razloge za opravičeno prenehanje delovnega razmerja, razsodi, da prenehanje delovnega razmerja ni bilo zakonito, ne sme in ne more pa dopolnjevati postopka ali ugotovitev delodajalca iz sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
S tem, ko se je sodišče druge stopnje strinjalo z dovolj prepričljivo dokazno oceno sodišča prve stopnje, je tudi odgovorilo na pritožbene navedbe glede neutemeljenosti dejanskih zaključkov prvostopenjskega sodišča.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - zloraba položaja - poslovodja
Tožnica je kot odgovorna poslovodkinja trikrat ob dvigu in prevzemu blagajne popoldanske izmene na blagajni brez utemeljenega razloga odtipkala zneske po 40.000 SIT, denar v blagajni uskladila s tako znižanim zneskom, ter tako toženo stranko vsakokrat protipravno oškodovala za 40.000 SIT. S tem je storila hujšo disciplinsko kršitev "zlorabe položaja ali prekoračitev pooblastila, če taka zloraba ali prekoračitev povzroči škodo podjetju."
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - razporeditev na drugo delovno mesto
Obstoj potreb po delu na delavčevem dotedanjem delovnem mestu ni absolutna ovira za delavčevo razporeditev na drugo delovno mesto. Vse v pritožbi navedene odločitve priznavajo delodajalcu pravico, da organizira delo na delovnem mestu ustrezno potrebam in ciljem svoje dejavnosti in glede na tako opredeljene potrebe odloči o razporeditvi delavca, tudi razporeditvi na drugo ustrezno delovno mesto.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja
Ker tožnica ne izpolnjuje nobenega pogoja iz 1. in 2. odstavka 7. člena ZPPPAI, tudi ob izpolnjevanju pogojev iz 8. člena tega zakona ne bi bila upravičena do upokojitve pod ugodnejšimi pogoji.
Zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 83. člena ZUS-1). Revizija, vložena po izteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 83. člena ZUS-1 je prepozna. Zato jo je revizijsko sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.
Stranka se lahko zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije pritoži le iz razloga po 2. alineji 1. odstavka 32. člena ZDSS-1, t. j. če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa o tem še ni odločilo.
ZDR (1990) člen 23.ZPP člen 339, 339/1, 358, 379, 379/1.
prenehanje delovnega razmerja - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - drugo ustrezno delo - bistvena kršitev določb postopka - sprememba sodbe - ugotavljanje dejanskega stanja na pritožbeni stopnji
Presoja o možnosti razporeditve oziroma presoja ustreznosti delovnega mesta (glede na znanja in zmožnosti delavca, ki ne doseže pričakovanih rezultatov) predpostavlja tudi ugotovitev, ali bo delavec na novem delovnem mestu sploh lahko uspešno opravljal delo. Če je novo prosto delovno mesto težje ali dejansko zelo podobno delovnemu mestu (po vsebini nalog, zahtevnosti, pogojih, odgovornosti, ipd.), na katerem delavec ni dosegel ustreznih rezultatov, je lahko utemeljena presoja delodajalca, da mu takšnega dela ne ponudi. Namen 23. člena ZDR90 namreč ni v tem, da se delavca, ki ne dosega pričakovanih rezultatov dela, razporedi na drugo prosto delovno mesto, ki sicer ustreza njegovi izobrazbi, vendar je utemeljeno pričakovati, da na njem spet ne bo dosegel rezultatov, saj dejansko ne odgovarja njegovemu znanju in zmožnostim.
Če je v pravilniku delodajalca določeno, da je hujša kršitev delovnih obveznosti "storitev ali poskus storitve kaznivega dejanja na delu", mora biti, če je bilo dejanje storjeno, to ugotovljeno s pravnomočno sodbo sodišča. Pomemben vpliv na izbiro disciplinskega ukrepa imata višina škode (vrednost prisvojene stvari), ki je bila povzročena delodajalcu in morebitne olajševalne okoliščine, ki jih mora ugotoviti sodišče.
ZDR (1990) člen 88, 89, 90, 90/2, 93. ZTPDR člen 67, 67/3.
disciplinski postopek - preklic pogojne odložitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja - konkurenčna dejavnost - zastaranje vodenja disciplinskega postopka
Opredelitev prepovedi konkurenčne dejavnosti in nelojalnega ravnanja delavca v času delovnega razmerja za hujšo kršitev delovnih obveznosti v Pravilniku o delovnih razmerjih tožene stranke ni bila nezakonita, saj je imela podlago v 88. členu ZDR/90. S tem, ko je tožnik v domačih prostorih opravljal avtomehaničarske storitve, kar je tudi dejavnost tožene stranke, je storil navedeno hujšo kršitev delovnih obveznosti.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja
Ker tožnik ne izpolnjuje nobenega pogoja iz 1. in 2. odstavka 7. člena ZPPPAI, tudi ob izpolnjevanju pogojev iz 8. člena tega zakona ne bi bil upravičen do upokojitve pod ugodnejšimi pogoji.
ZDR člen 11, 11/1, 88, 88/3, 90, 90/3, 114, 201, 204, 204/3.OZ člen 59, 59/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - starejši delavec - obseg sodnega varstva
Po 201. členu ZDR je starejši delavec tisti, ki je starejši od petinpetdeset let. Gre torej za delavca, ki je dopolnil petinpetdeset let in ne za delavca, ki bi po dopolnjenem petinpetdesetem letu moral dopolniti še eno leto in bi šele po tem pridobil status starejšega delavca. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ustrezne pogodbe, ki jo stranki skleneta, je sodna presoja omejena le na utemeljenost odpovednega razloga, odpade pa presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov, kar med drugim pomeni tudi presoja rokov za odpoved in varstvo zaščitenih kategorij delavcev. ZDR in OZ, (ki ga je po določbi 11. člena ZDR potrebno smiselno uporabljati v zvezi z vprašanji sklepanja, veljavnosti, prenehanja pogodbe o zaposlitvi in drugimi vprašanji pogodbe o zaposlitvi, če ZDR ali drug zakon ne določa drugače), ne določata, da bi že zaradi ugotovitve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati nova pogodba o zaposlitvi z istim delodajalcem, ali da bi ta postala nična.
Tožnik opira svoj zahtevek na pravila paulijanske tožbe Š280. in naslednji členi Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št.29/1978 do Uradni list RS, št.87/2002; ZOR)Ć. Na njegovi strani je zato trditveno in dokazno breme v zvezi z dejstvi, ki so podlaga temu tožbenemu zahtevku (prvi odstavek 7. člena ZPP). Osrednje dejstvo, na katerem temelji paulijanska tožba, je pravno dejanje upnikovega dolžnika. Osrednji del tožnikovega trditvenega in dokaznega bremena je zato, razumljivo, da to pravno dejanje vsebinsko opredeli in za svoje trditve ponudi dokaze.
ZTSPOZ člen 95.ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-95 člen 3.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - kršitev pogodbe - zavarovalna pogodba - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - dokazno breme - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastankom škode - izguba zavarovalnih pravic - povračilo izplačane odškodnine - regres
Po zavarovalnih pogojih (AO-95) obstaja kljub ugotovljeni alkoholiziranosti možnost, da zavarovanec ni dolžan povrniti izplačane odškodnine, če dokaže, da ni kriv za prometno nesrečo ali da njegova alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
Služnostna pravica nima absolutne narave, zaradi omejevanja lastninske pravice na služeči stvari pa jo je načeloma mogoče razlagati le s stališča njenega omejevanja. Določba drugega odstavka 58. člena ZTLR je namenjena prav za uporabo pri takšni situaciji.