Če zavarovanje odškodninske odgovornosti lastnika plovnega objekta ne krije škode, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov oseb, ki so bile "na krovu" zavarovanega plovnega objekta, potem glede na namen takega zavarovanja tudi ne more biti škode zaradi odškodninskih zahtevkov oseb, ki jim je nastala, ker so bile znotraj obratovanja zavarovalnega plovnega objekta (npr. škode, ki so jo utrpele med prevažanjem na gumijastem obroču, ki ga je vlekel zavarovani plovni objekt). Uporaba določbe 100. člena ZOR pride na vrsto šele, če nejasnega pogodbenega določila oziroma določila splošnih pogojev ni mogoče (enopomensko) opredeliti niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v drugem odstavku 99. člena ZOR, niti z uporabo drugih metod razlage.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - nesreča pri delu - odškodninski spor - zavarovalnica
Tožnica je bila v času nesreče pri delu zaposlena v I. d.d. in ne pri toženi stranki (zavarovalnici), zato ne gre za spor med delavcem in delodajalcem. Iz podatkov o kompetenčnem dejanskem stanju tudi ne izhaja, da gre za spor o pravicah in obveznostih iz razmerja med delavko in uporabnikom, h kateremu je bila delavka napotena na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. V obravnavni zadevi gre zato za odločanje v sporu iz civilno pravnega razmerja, v katerem je potrebno postopati po pravilih pravdnega postopka.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0010563
ZNP člen 37.ZMZPP člen 111.ZPP člen 325, 327, 332, 350, 350/2, 365, 366.
delibacijski postopek - postopek priznanja tuje sodne odločbe - dopolnilni sklep
Ker dopolnilnega sklepa z dne 8.9.2004 nasprotni udeleženec ni izpodbijal in je postal pravnomočen, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da vanj ob odločanju o zahtevi za povrnitev stroškov postopka nasprotnega udeleženca ni moglo poseči; enako velja glede pritožnikovega zavzemanja za razveljavitev pravnomočnega sklepa s "predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa", ki po zakonu tudi sicer ni namenjen strankam postopka kot morebitno pravno sredstvo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - subjektivna nepristranskost sodnika - izvenzakonska zveza med sodnico pristojnega sodišča in pooblaščencem pravdne stranke
Dolžnika morda dvomita v nepristranskost odločanja na Višjem sodišču v A., vendar ta dvom utemeljujeta le s trditvijo o zunajzakonski skupnosti med imenovano sodnico Višjega sodišča v A. in pooblaščencem upnice; s tem pa ostajata v sferi dvoma v t.i. subjektivno nepristranskost te sodnice, kar je lahko le razlog za njeno izločitev. To pomeni, da ne more biti hkrati še "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.
najemna pogodba za stanovanje - lastninska pravica na stanovanju - bodoči lastnik kot najemodajalec - ničnost
Po 1. odstavku 39. člena SZ sicer res odda stanovanje v najem lastnik najemnega stanovanja. Vendar to ne pomeni, da je najemna pogodba o oddaji stanovanja, na katerem najemodajalec (še) ni pridobil lastninske pravice, že samo zaradi tega nična.
Pravočasnost zahteve za denacionalizacijo je mogoče preveriti le na podlagi ugotovitve, da je zahteva vsebovala vse podatke, ki so po določbi 62. člena ZDen obvezna vsebina zahteve za denacionalizacijo. Po 1. odstavku tega člena je obvezna sestavina podatek o premoženju, na katero se zahteva nanaša, kar pomeni, da mora vlagatelj zahteve navesti vse premoženje, za katerega zahteva vrnitev. V obravnavanem primeru je sporno, ali je mogoče šteti, da je tožnik s tem, ko je zahteval vračilo parcele, pravočasno zahteval tudi vračilo premičnin, ki so bile skupaj s stavbami na tej parceli podržavljene. Določba 2. odstavka 18. člena ZDen ne pomeni, da za premičnine ni potrebno postaviti posebnega zahtevka. Zakonska določba, da premičnine delijo usodo glavne stvari, pomeni, da so pravne podlage glede utemeljenosti zahtevka za vrnitev pritikline enake kot pravne podlage, po katerih se presoja utemeljenost oziroma pravočasnost zahtevka za vrnitev glavne stvari. Ni pa mogoče te zakonske določbe razlagati, da se v obseg vračanja vključuje, brez zahtevka, tudi vračilo premičnin. Denacionalizacijski postopek je predlagalni postopek, zato je upravni organ vezan na zahtevek stranke in ne more odločati o vrnitvi pritikline brez posebne zahteve. Določba 2. odstavka 18. člena ZDen ne more veljati v postopkovnem smislu, da bi zahtevek za vrnitev glavne stvari hkrati impliciral tudi zahtevek za vrnitev pritikline.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zapuščinski postopek
Resen dvom v objektivno nepristranost sodišča je sicer načeloma lahko razlog za delegacijo. Vendar pa v konkretnem primeru, glede na naravo odločanja v zapuščinskem postopku in stopnjo izraženega "dvoma", tak razlog ni podan.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalna pogodba - zavarovanje AO-plus - zavarovanje kritje - škoda nastala v prometu - škoda kot posledica obratovanja traktorja
Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči. Zavarovanje AO-plus je namreč vezano na osnovno zavarovanje, se pravi na (obvezno) zavarovanje odgovornosti v prometu. Zato ne more biti širše od tega zavarovanja in zajemati tudi situacije, ki s tem zavarovanjem (zavarovanjem odgovornosti) niso krite.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost – pogoji za dedovanje – obstoj ekonomske skupnosti
Tožnica je ohranila dom in bivanjsko samostojnost v svojem stanovanju, čeprav s preselitvijo k očetu tožencev ne bi izgubila nepremičnine ali utrpela kakršnegakoli ekonomskega prikrajšanja (temveč kvečjemu nasprotno), enako pa je veljalo obratno tudi za očeta tožencev – kar posledično nujno izključuje tudi obstoj z načinom bivanja povezanih elementov ekonomske skupnosti, medtem ko kakšni drugi pravno relevantni elementi za njeno morebitno vzpostavitev niso bili ugotovljeni.
Z izdajo sklepa o popravi sodbe je prenehala veljavnost pravnomočne odločbe v delu na katerega se nanaša revizija in predlog popravnega sklepa, proti takšni odločbi pa po zakonu revizije ni mogoče vložiti in je zato nedovoljena.
veljavnost oporoke - napake v obliki oporoke - oporočna sposobnost - oporoka pred pričami
Trditve tožnikov v postopku na prvi in drugi stopnji o oporočiteljičinem poznejšem spreminjanju oziroma popravljanju sporne oporoke z lastnoročnimi posegi vanjo, izključujejo ne le dvom o njeni seznanitvi z vsebino pismene oporoke pred pričami in o pristnosti njenega podpisa, temveč tudi dvom o obstoju revizijsko problematiziranega namena testiranja (animus testandi) oporočiteljice.
azil - pospešeni postopek - odložitev prisilne odstranitve iz RS
Tožnik je vložil prošnjo z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev. Iz dejanskih ugotovitev v obravnavanem primeru namreč izhaja, da je v Republiko Slovenijo vstopil ilegalno 5.11.2006 in se nato do 10.11.2006 skrival v gozdu, ter da je za azil zaprosil šele po tem, ko ga je dne 10.11.2006 prijela policija. Omenjene ugotovitve slonijo na tožnikovi lastni izjavi, podani na zaslišanju v azilnem postopku, s pomočjo tolmača za tožnikov materni jezik.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskih zavezancev
Da ni mogoče pritrditi revizijskemu očitku o neustrezni porazdelitvi preživninskega bremena med oba preživninska zavezanca, pokaže že preprosta proporcionalna primerjava deležev njunih prispevkov k pokritju v pravnomočni sodbi denarno ovrednotenih potreb otroka glede na njune redne denarne mesečne prejemke.
Revizijski očitki, da naj bi sodišče toženca prikrajšalo za pravico do izvedbe predlaganih dokazov, so pavšalni in nekonkretizirani ter zato neupoštevni. Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka namreč revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Tožnik, ki je Rom, in tožnica, ki je Aškal, oba s Kosova, ne izpolnjujeta pogojev za priznanje azila v Sloveniji, saj se sklicujeta na razloge, ki ne pomenijo preganjanja; prihajata iz kraja na Kosovu, kjer se razmere izboljšujejo in zato tudi ne izpolnjujeta pogojev za subsidiarno zaščito v Sloveniji.