ZKP člen 371, 371/1-7, 371/1-9, 395, 395/1, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - presoja pritožbenih navedb - identiteta med obtožbo in sodbo - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Z okoliščino, da si je priča pomagala s policijsko dokumentacijo, zahteva za varstvo zakonitosti izpodbija zgolj zanesljivost priče, torej uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, saj s tem v zvezi ne zatrjuje nobene kršitve zakona.
Sodišče prve stopnje je v postopku priznanja tuje sodne odločbe pravilno preizkusilo ali so podani pogoji iz določb 94. do 103. člena ZMZPP. S tem v zvezi je ugotovilo, da so podane vse predpostavke za priznanje tuje sodne odločbe, ki jo je izdalo Županijsko sodišče na Reki.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0010563
ZNP člen 37.ZMZPP člen 111.ZPP člen 325, 327, 332, 350, 350/2, 365, 366.
delibacijski postopek - postopek priznanja tuje sodne odločbe - dopolnilni sklep
Ker dopolnilnega sklepa z dne 8.9.2004 nasprotni udeleženec ni izpodbijal in je postal pravnomočen, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da vanj ob odločanju o zahtevi za povrnitev stroškov postopka nasprotnega udeleženca ni moglo poseči; enako velja glede pritožnikovega zavzemanja za razveljavitev pravnomočnega sklepa s "predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa", ki po zakonu tudi sicer ni namenjen strankam postopka kot morebitno pravno sredstvo.
Če zavarovanje odškodninske odgovornosti lastnika plovnega objekta ne krije škode, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov oseb, ki so bile "na krovu" zavarovanega plovnega objekta, potem glede na namen takega zavarovanja tudi ne more biti škode zaradi odškodninskih zahtevkov oseb, ki jim je nastala, ker so bile znotraj obratovanja zavarovalnega plovnega objekta (npr. škode, ki so jo utrpele med prevažanjem na gumijastem obroču, ki ga je vlekel zavarovani plovni objekt). Uporaba določbe 100. člena ZOR pride na vrsto šele, če nejasnega pogodbenega določila oziroma določila splošnih pogojev ni mogoče (enopomensko) opredeliti niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v drugem odstavku 99. člena ZOR, niti z uporabo drugih metod razlage.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - nesreča pri delu - odškodninski spor - zavarovalnica
Tožnica je bila v času nesreče pri delu zaposlena v I. d.d. in ne pri toženi stranki (zavarovalnici), zato ne gre za spor med delavcem in delodajalcem. Iz podatkov o kompetenčnem dejanskem stanju tudi ne izhaja, da gre za spor o pravicah in obveznostih iz razmerja med delavko in uporabnikom, h kateremu je bila delavka napotena na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. V obravnavni zadevi gre zato za odločanje v sporu iz civilno pravnega razmerja, v katerem je potrebno postopati po pravilih pravdnega postopka.
najemna pogodba za stanovanje - lastninska pravica na stanovanju - bodoči lastnik kot najemodajalec - ničnost
Po 1. odstavku 39. člena SZ sicer res odda stanovanje v najem lastnik najemnega stanovanja. Vendar to ne pomeni, da je najemna pogodba o oddaji stanovanja, na katerem najemodajalec (še) ni pridobil lastninske pravice, že samo zaradi tega nična.
Pravočasnost zahteve za denacionalizacijo je mogoče preveriti le na podlagi ugotovitve, da je zahteva vsebovala vse podatke, ki so po določbi 62. člena ZDen obvezna vsebina zahteve za denacionalizacijo. Po 1. odstavku tega člena je obvezna sestavina podatek o premoženju, na katero se zahteva nanaša, kar pomeni, da mora vlagatelj zahteve navesti vse premoženje, za katerega zahteva vrnitev. V obravnavanem primeru je sporno, ali je mogoče šteti, da je tožnik s tem, ko je zahteval vračilo parcele, pravočasno zahteval tudi vračilo premičnin, ki so bile skupaj s stavbami na tej parceli podržavljene. Določba 2. odstavka 18. člena ZDen ne pomeni, da za premičnine ni potrebno postaviti posebnega zahtevka. Zakonska določba, da premičnine delijo usodo glavne stvari, pomeni, da so pravne podlage glede utemeljenosti zahtevka za vrnitev pritikline enake kot pravne podlage, po katerih se presoja utemeljenost oziroma pravočasnost zahtevka za vrnitev glavne stvari. Ni pa mogoče te zakonske določbe razlagati, da se v obseg vračanja vključuje, brez zahtevka, tudi vračilo premičnin. Denacionalizacijski postopek je predlagalni postopek, zato je upravni organ vezan na zahtevek stranke in ne more odločati o vrnitvi pritikline brez posebne zahteve. Določba 2. odstavka 18. člena ZDen ne more veljati v postopkovnem smislu, da bi zahtevek za vrnitev glavne stvari hkrati impliciral tudi zahtevek za vrnitev pritikline.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - subjektivna nepristranskost sodnika - izvenzakonska zveza med sodnico pristojnega sodišča in pooblaščencem pravdne stranke
Dolžnika morda dvomita v nepristranskost odločanja na Višjem sodišču v A., vendar ta dvom utemeljujeta le s trditvijo o zunajzakonski skupnosti med imenovano sodnico Višjega sodišča v A. in pooblaščencem upnice; s tem pa ostajata v sferi dvoma v t.i. subjektivno nepristranskost te sodnice, kar je lahko le razlog za njeno izločitev. To pomeni, da ne more biti hkrati še "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.
Revizijski očitki, da naj bi sodišče toženca prikrajšalo za pravico do izvedbe predlaganih dokazov, so pavšalni in nekonkretizirani ter zato neupoštevni. Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka namreč revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Dejstvo, da stranka ne zaupa sodišču, še ne pomeni tehtnega razloga za prenos pristojnosti. Tudi ne, če je predsednik sodišča sorodstveno povezan z odvetnikom, ki zastopa nasprotno stranko - to je lahko kvečjemu razlog za izločitev predsednika sodišča.
Po 3. odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj, nima pa na razpolago druge možnosti varstva svojih pravic v upravnem sporu. Ker je tožeča stranka, sedaj revident med postopkom spremenila svoje ime in ne nastopa več pod imenom, ki je bilo v upravnem sporu sporno, ne izkazuje več pravnega interesa za odločanje v revizij, saj si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninski spor - nesreča pri delu - zavarovalnica - direktna tožba
Kadar je v odškodninskem sporu iz naslova poškodbe pri delu tožena zgolj delodajalčeva zavarovalnica, gre za t. i. direktno tožbo, za katero je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Tožnik, ki je Rom, in tožnica, ki je Aškal, oba s Kosova, ne izpolnjujeta pogojev za priznanje azila v Sloveniji, saj se sklicujeta na razloge, ki ne pomenijo preganjanja; prihajata iz kraja na Kosovu, kjer se razmere izboljšujejo in zato tudi ne izpolnjujeta pogojev za subsidiarno zaščito v Sloveniji.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalna pogodba - zavarovanje AO-plus - zavarovanje kritje - škoda nastala v prometu - škoda kot posledica obratovanja traktorja
Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči. Zavarovanje AO-plus je namreč vezano na osnovno zavarovanje, se pravi na (obvezno) zavarovanje odgovornosti v prometu. Zato ne more biti širše od tega zavarovanja in zajemati tudi situacije, ki s tem zavarovanjem (zavarovanjem odgovornosti) niso krite.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zapuščinski postopek
Resen dvom v objektivno nepristranost sodišča je sicer načeloma lahko razlog za delegacijo. Vendar pa v konkretnem primeru, glede na naravo odločanja v zapuščinskem postopku in stopnjo izraženega "dvoma", tak razlog ni podan.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost – pogoji za dedovanje – obstoj ekonomske skupnosti
Tožnica je ohranila dom in bivanjsko samostojnost v svojem stanovanju, čeprav s preselitvijo k očetu tožencev ne bi izgubila nepremičnine ali utrpela kakršnegakoli ekonomskega prikrajšanja (temveč kvečjemu nasprotno), enako pa je veljalo obratno tudi za očeta tožencev – kar posledično nujno izključuje tudi obstoj z načinom bivanja povezanih elementov ekonomske skupnosti, medtem ko kakšni drugi pravno relevantni elementi za njeno morebitno vzpostavitev niso bili ugotovljeni.